Slovenski delujoči koncept Beer to beer, ki je dobil svojih 60 sekund slave v Berlinu. Foto: Ivan Škrlec
Slovenski delujoči koncept Beer to beer, ki je dobil svojih 60 sekund slave v Berlinu. Foto: Ivan Škrlec

Božič je opozoril še na eno izmed manjkajočih komponent na področju tehnološkega razvoja v Sloveniji: "V tujini so start-up ekipe starejše, preizkušene s kilometrino. Pri nas pa dovoljujejo na lokalna tekmovanja le študentom in srednješolcem. To je sicer super, ampak s propadom podjetij so na robu preživetja IT in inženirska podjetja z zelo kakovostnimi kadri in idejami, ki pa jih ne morejo nikamor plasirati. Zato z Ivanom razmišljava o odprtju tega "trga" za vse, ki jih to zanima in ne le, ampak tudi za študente."

ITSI, hekaton, beer to beer
Del slovenske ekipe med 24-urnim hekatonom. Foto: Ivan Škrlec

Po pisanju britanskega TheEconomista je Berlin postal hardverska start-up prestolnica sveta (sloves softverske ohranja Silicijeva dolina). Nemčija je še vedno industrijski velikan, ki ima denar in gospodarsko rast, ekosistem start-upov v Berlinu pa ima kritično maso podjetnikov in tudi investitorjev. Nekdanja delitev na vzhod in zahod ter iz tega izvirajoče različnosti in manjšine prispevajo k večji dinamiki, multikulturnosti in nazadnje ustvarjalni napetosti. Berlin je bil in je svetovljansko mesto, zato ne preseneča, da je "uradni jezik" berlinskih start-upov angleščina, kar odstira mnoge kulturne in birokratske pregrade. Pariz je v tekmi za prestol start-upov stare celine izgubil bitko zaradi svoje frankofonskosti, London pa je za mlada podjetja in začetnike postal predrag.

ITSI, hekaton, beer to beer
Poleg znanja ni bilo treba veliko za izdelek, ki pritegne pozornost. Foto: Ivan Škrlec
ITSI, hekaton, beer to beer
Ekipe z vsega sveta so se v Berlinu pomerile med seboj. Foto: Ivan Škrlec

"Razvili smo najpreprostejši način krmiljenja električnih vozil," je za MMC pojasnil eden izmed članov ekipe, ki je nastala popolnoma ad-hoc, Samo Božič. Seveda je tu enostavnost treba razumeti kot najmanjši skupni imenovalec v okviru trenutnih tehnoloških danosti, je dodal Božič.

Po njegovih besedah pa gre kljub temu za disruptivno rešitev in te so trenutno tudi najbolj iskane. To je rešitev, ki ne pomeni le pretresa na trgu, temveč tudi določeno novost. Ta novost prepriča nove segmente kupcev s svojo preprostostjo, inovativnostjo in predvsem cenovno dostopnostjo.

S projektom Uspešna Slovenija želi MMC predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so letos na različnih področjih kljub gospodarski krizi dosegli odličnost in poželi priznanje, nagrado, pohvalo. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, zdravniki, znanstveniki, umetniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Vabimo vas, da nam na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si pošljete svoj predlog!

Velika podjetja teh inovacij najprej niti ne opazijo, nato jih ignorirajo, pozneje se jim rogajo, končno pa jim podležejo, ker so preprosto cenovno dostopnejše. Sčasoma se ti izdelki še izboljšajo in prevzamejo trg, je pojasnil.
Legokocke, vezje in spajkalnik
Tekmovanje zagonskih ekip je bilo v sklopu prireditve TechCrunchDisrupt Berlin konec oktobra. Na predstavitveni strani spletnega portala TechCrunch - gre za enega vplivnejših tehnoloških portalov - piše, da je hekaton dodaten "sladkorček", ki ga priredijo pred veliko disruptivno konferenco. Na njem se zbere na stotine programerjev in oblikovalcev, kjer nato v samooblikovanih ekipah v 24 urah poskušajo sestaviti najboljši mogoč izdelek. Najboljše ekipe imajo nato še 60 sekund za predstavitev izdelka navzočim.

Poleg ekip iz ZDA, Japonske, Južne Koreje, Rusije, Mehike, Kenije ... tokrat ni manjkalo niti Slovencev. Edina slovenska ekipa, ki pa se ji je uspelo prebiti na predstavitveni oder hekatona, je bila ekipa podjetja ITSI INFO s svojim projektom Beer to beer.
Končni izdelek, ki ga je na svet spravila slovenska ekipa, je bila aplikacija, ki teče na odprtokodnem operacijskem sistemu android in ki na skrajno poenostavljen način krmili električne motorje.
Za prikaz delovanja aplikacije so uporabili le stvari, ki so jih imeli s seboj: legokocke in legomotorčke, spajkalnik in nekaj elektronskih komponent. Priredili so krmilno vezje in sprogramirali krmilno aplikacijo, s katero se da krmiliti različno število elektromotorjev. Cilj aplikacije je bil prikaz, da elektromotorje lahko krmili vsak, ne glede na starost in motorične sposobnosti.
Trendi so na njihovi strani
Možnosti uporabe takšne aplikacije so številne. Tudi podatek, da je med prvimi 10 tehnologijami, ki bodo zaznamovale tehnološki svet prihodnje leto, prav krmiljenje miniletečih naprav s kamerami, je voda na mlin aplikacije Beer to beer. Domačo električno vrtno kosilnico bi tako lahko upravljali samo s pametnim telefonom, pri čemer bi zaradi nevarnega terena prevrnili samo kosilnico in ne tudi voznika. Lahko da bomo s tako krmiljenimi vozili iskali in reševali zasute pod ruševinami, našteje Božič.
Vendar je bil berlinski dogodek le prikaz delujočega koncepta in ekipa se ni ustavila zgolj pri legokockah."Spomladi bomo na sejmu v Nemčiji predstavili končni proizvod oz. delujoči prototip, ki bo uporabil tudi rešitve s hekatona, a sam proizvod bo drugačen. Več pa še ne morem povedati," je pojasnil Božič.
Splača se malce počakati
Ker je njihova rešitev požela precej zanimanja tudi na sami konferenci, nas je zanimalo, ali so že dobili tudi kakšne konkretne ponudbe vlagateljev.
"Seveda je bilo precej zanimanja. Vendar je z vlagatelji tako; če kupijo tvoje podjetje ali izdelek čisto na začetku, potem se delijo prihodki v razmerju 1:9 v dobro vlagatelja. Če pa ti uspe pripeljati izdelek do delujočega prototipa, potem pa se razmerje obrne precej bolj v tvojo korist, in sicer nekako v razmerju 8:2," je odvrnil Božič.
Božič je sicer skupaj z direktorjem podjetja Ivanom Škrlecem, ki je bil hkrati še vodja berlinskega projekta, tudi ustanovni član Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) in njegov prvi predsednik. "Pred leti smo v Ljubljani organizirali eno največjih svetovnih konferenc o elektromobilnosti," je povedal Samo, "in lepo je gledati vse uspehe, ki jih dosegajo Slovenci po svetu z električnimi avtomobili, električnimi plovili in tudi električnimi letali."
Prav povezava z električnimi vozili je bila navdih za izdelavo inovativne krmilne elektronike in enostavne krmilne aplikacije. Za Škrleca je bilo sodelovanje na hekatonu zato edina racionalna odločitev: "Vedeli smo, da, če bomo zaostali za svetovnim razvojem, nam ni pomoči, pa smo naredili, kar je bilo treba!" "Mi smo na tekmovanje šli, da pokažemo, da obstajamo, da smo sposobni to narediti in da smo torej sposobni narediti še kaj drugega," je še sklenil Božič. Mi pa ji želimo veliko uspeha!

Božič je opozoril še na eno izmed manjkajočih komponent na področju tehnološkega razvoja v Sloveniji: "V tujini so start-up ekipe starejše, preizkušene s kilometrino. Pri nas pa dovoljujejo na lokalna tekmovanja le študentom in srednješolcem. To je sicer super, ampak s propadom podjetij so na robu preživetja IT in inženirska podjetja z zelo kakovostnimi kadri in idejami, ki pa jih ne morejo nikamor plasirati. Zato z Ivanom razmišljava o odprtju tega "trga" za vse, ki jih to zanima in ne le, ampak tudi za študente."

Po pisanju britanskega TheEconomista je Berlin postal hardverska start-up prestolnica sveta (sloves softverske ohranja Silicijeva dolina). Nemčija je še vedno industrijski velikan, ki ima denar in gospodarsko rast, ekosistem start-upov v Berlinu pa ima kritično maso podjetnikov in tudi investitorjev. Nekdanja delitev na vzhod in zahod ter iz tega izvirajoče različnosti in manjšine prispevajo k večji dinamiki, multikulturnosti in nazadnje ustvarjalni napetosti. Berlin je bil in je svetovljansko mesto, zato ne preseneča, da je "uradni jezik" berlinskih start-upov angleščina, kar odstira mnoge kulturne in birokratske pregrade. Pariz je v tekmi za prestol start-upov stare celine izgubil bitko zaradi svoje frankofonskosti, London pa je za mlada podjetja in začetnike postal predrag.