Predsednik republike Danilo Türk je parlament prvič v zgodovini razpustil 21. oktobra, minuto po polnoči.
Državna volilna komisija je objavila uradne sezname kandidirajočih po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih, in sezname kandidatur za volitve poslancev narodnosti. Številka 1.300 pa je podobna tisti izpred dobrih treh let.
Šeste volitve v Državni zbor RS-a naj bi bile po nekaterih napovedih prelomne. Zaradi predčasne narave, predvsem pa okoliščin, ki so do njih privedle, naj bi "končale tranzicijo", z vznikom močnih list, ki bodo konkurirale krogu tradicionalnih parlamentarnih strank, pa prvič resneje premešale karte. Prvi simptom se je pojavil v obliki TRS-a, ki ga vodi Matjaž Hanžek. Zaradi tehnične napake (na listi je bilo premalo ženskih kandidatk) je pristojna volilna komisija TRS-ovo listo v enoti Ljubljana Center zavrnila.

Pravi pretres (in razlog za skrb obstoječih parlamentarnih igralcev) sta povzročili strankarski listi Gregorja Viranta in Zorana Jankovića. Prezreti prav tako ne gre liste SMS - Zeleni. Darku Krajncu je uspelo v kratkem času – po daljšem času – angažirati in znova združiti del strank z zelenim predznakom, ki so zaradi notranjih in medsebojnih trenj različne poti ubrale že kmalu po osamosvojitvi. Dodal jim je nekaj prepoznavnih imen (Blaž Kavčič, Krščanski socialisti Andreja Magajne) in lokalnih akterjev (Zveza za Primorsko).
Vsekakor bo 4. december izziv za (evro)parlamentarne SD, LDS, Zares, SLS, SNS in Nsi. Te pa imajo pred tekmeci pomembno prednost: parlamentarni status, ki jim je v preteklem mandatu zagotavljal izdatnejše proračunsko financiranje in medijsko navzočnost. Prav tako jim v kratko odmerjenem kampanjskem času ni treba na novo vzpostavljati terenske strankarske infrastrukture.

Zaradi naštetega in dejstva, da vse javnomnenjske poizvedbe za zdaj kažejo, da bo boj za proporcionalno zmago in mandatarski položaj potekal na bojišču Janković – Janša – Virant, je v javnosti že kopica ugibanj o morebitnih koalicijah. Pri tem se govori o tem, da bo na decembrskih volitvah najpomembneje, kdo bo, poleg "vodilne trojke", še vstopil v parlament? In bil morebitni jeziček na koalicijski tehtnici.
Razmere na političnem in volilnem polju pa je dovolj jedrnato povzela Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana (ki bo za našo hišo opravljala javnomnenjske poizvedbe): "Ta trenutek je nerazporejenih več kot 336.000 glasov, dokončno odločitev o volilni izbiri pa sta sprejela le okoli dva odstotka volivcev," je ob predstavitvi prvih Medianinih izsledkov pretekli teden povedala za TV Dnevnik naše hiše.
Voditelji v domačih prvih vrstah
Na decembrskih parlamentarnih volitvah kandidirajo tudi predsedniki političnih strank, ki so kandidatne liste vložile v vseh osmih volilnih enotah. Po dva predsednika bosta med kandidati le v dveh okrajih, in sicer v Domžalah in Slovenj Gradcu.
Predsednik SD-ja Borut Pahor tako kot na volitvah doslej kandidira v Novi Gorici, prvak SDS-a Janez Janša pa v Grosupljem. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je kandidat v Žalcu, predsednik Zaresa Gregor Golobič v Zagorju ob Savi, predsednik SLS-a Radovan Žerjav v Lendavi in Murski Soboti, predsednik SNS-a Zmago Jelinčič pa v Slovenj Gradcu in Dravogradu.
V Ljubljani kandidirata predsednica LDS-a Katarina Kresal in Zoran Janković; prva v volilnem okraju Ljubljana Šiška, Janković pa v volilnih okrajih Ljubljana Center in Ljubljana Vič-Rudnik. Gregor Virant se bo za glasove volivk in volivcev potegoval v Domžalah, kjer kandidira tudi predsednica zunajparlamentarnega NSi-ja Ljudmila Novak, ki je kandidatka tudi v Ribnici.
Predsednik Demokratične stranke dela Franc Žnidaršič bo na volitvah nastopil v Trebnjem, predsednik SMS - Zeleni Darko Krajnc pa v Lenartu in Pesnici.

Znani obrazi, nove barve
Za vstop v parlament se poteguje kar nekaj sedanjih poslank in poslancev, pri čemer je predvolilno obdobje postreglo tudi s prestopi. Nov poslanski mandat si želi 18 sedanjih poslancev SDS-a in 19 sedanjih poslancev SD-ja, čeprav med zadnjimi vsi ne bodo nastopili na listi Socialnih demokratov. Melita Župevc, Janja Klasinc in Renata Brunskole - se namreč tokrat za naklonjenost volivk in volivcev potegujejo kot kandidatke stranke Zorana Jankovića (Pozitivna Slovenija). Julijana Bizjak Mlakar, ki je poslansko skupino SD-ja zapustila v začetku oktobra, na tokratnih volitvah zastopa barve DeSUS-a.
Po drugi strani sedanjega poslanca DeSUS-a Matjaža Zanoškarja najdemo na Jankovićevi listi, prav tako kot tudi Alojza Potočnika in Alojza Posedela, ki sta bila v tem mandatu poslanca Zaresa - drugi sicer le do julija letos, ko je izstopil iz stranke in mandat končuje kot nepovezani poslanec.
Za nov mandat se potegujejo tudi vsi drugi sedanji poslanci Zaresa in DeSUS-a, razen Vasje Klavore. Prav tako kandidirajo vsi sedanji poslanci SNS-a in SLS-a, medtem ko se od sedanjih poslancev LDS-a v predvolilno bitko podaja le Anton Anderlič.
V parlament bosta poskusila priti tudi nepovezana poslanca Franc Žnidaršič in Andrej Magajna. Prvi na volitve odhaja s svojo stranko Demokratična stranka dela, drugi na listi SMS - Zeleni.
Na kandidatnih lista najdemo imena tudi nekaterih aktualnih ministrov in ministric. Med trenutnimi ministri na listi SD-ja kandidirajo Franc Križanič, Ivan Svetlik, Igor Lukšič, Dejan Židan, Boštjan Žekš, Patrick Vlačič in Ljubica Jelušič. Kandidati Zaresa so tudi Darja Radić in Majda Širca, ki sta ministrski funkciji opravljali do letošnjega julija, in Gregor Golobič, ki se je od ministrskega mesta poslovil dober mesec pred tem. Prav tako se bosta za poslanska sedeža potegovala Katarina Kresal, ki je z ministrskega mesta odstopila sredi avgusta, in Aleš Zalar, ki še opravlja tekoče ministrske posle. Kandidat DeSUS-a je tudi Karl Erjavec, ki pa minister ni bil že vse od začetka lanskega leta.

Vsebinske novosti: spolne kvote in nezdružljivost
Na tokratnih volitvah veljajo 35-odstotne t. i. ženske kvote, kar pomeni, da so morale stranke na liste uvrstiti najmanj 35 odstotkov ženskih kandidatk. Največji delež kandidatk je na listo uvrstila Stranka enakih možnosti (SEM - Si), saj je na njihovi listi polovica žensk.
Nekoliko manj, 48 odstotkov žensk, kandidira na listi Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija, po 46 odstotkov ženskih kandidatk pa je listah Gregorja Viranta in Demokratične stranke dela. 45-odsotno zastopanost žensk ima lista Zelenih Slovenije, med kandidati SNS-a pa je žensk 44 odstotkov.
DeSUS in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije sta na svoje kandidatne liste uvrstila po 42 odstotkov žensk, za stranki SD in Zares pa bo kandidiralo 41 odstotkov ženskih kandidatk. Po 40 odstotkov žensk je na listah LDS-a in SLS-a, odstotek manj pa na listi NSi-ja. Najmanj žensk je na kandidatno listo uvrstil SDS, in sicer 36 odstotkov.
Letos prvič ženske kvote ter nezdružljivost poslanske in županske funkcije
Volilna zakonodaja se je sicer večkrat spreminjala, prvič jeseni 1995. Poleti 2006 pa so z zakonom uvedli 35-odstotne spolne kvote na kandidatnih listah. T. i. ženske kvote so se uvajale postopoma, na tokratnih volitvah bodo prvič veljale v celoti.
Obstalo na risalni mizi
Poskusov za spremembe volilne ureditve je bilo še več, tudi v tem mandatu. Ministrstvo za javno upravo je namreč pripravilo predlog, po katerem bi odpravili volilne okraje, o podelitvi mandatov kandidatom pa bi odločali preferenčni glasovi. Toda takšna pobuda niti v koaliciji ni naletela na enotno podporo.

V SDS-u pa so predlagali ustavne spremembe, s katerimi bi poenostavili razpust parlamenta in izvedbo predčasnih volitev. Več je bilo tudi pobud za določitev fiksnega datuma državnozborskih volitev. Bo pa na tokratnih volitvah oziroma po njih prvič veljala nezdružljivost poslanske in županske funkcije, saj je DZ maja letos sprejel novelo zakona o poslancih. Županom, ki bodo izvoljeni za poslance, bo tako županska funkcija s potrditvijo mandata v državnem zboru samodejno prenehala.