Vse skupaj se je začelo, ko se je k hiši priženil mladi tržiški lectar Jakob Krivic in odprl lectarsko delavnico. Z ženo Urško sta imela kar 12 otrok, med njimi tudi sina Janeza, ki je lectarstvo nadaljeval. Lectarsko delavnico sta leta 2006 v isti hiši ponovno oživila zakonca Lili in Jože Andrejaš, danes pa v njej delajo štiri lectarjeva dekleta, ki lecte še vedno izdelujejo po stari recepturi.
Z zaznamovanjem visoke obletnice želijo pri Lectarju spomniti tudi, da je lectarstvo, izdelava okrašenega, z medom oslajenega kruha različnih oblik, ena izmed najstarejših obrti v Sloveniji, saj je bila prvič omenjena že v 14. stoletju. V tistem času so si jih med seboj poklanjali predvsem ljudje višjih slojev in plemstvo.
Skrivnost izdelave lecta
V lectarski delavnici v Radovljici tradicionalno postopek izdelave lectov traja približno 14 dni. Za testo uporabljajo med drugim belo pšenično moko, kostanjev med, jelenjo sol, klinčke in cimet. Po recepturi testu ne dodajajo mleka, mlečnih izdelkov, jajc ali kvasa. Pripravljeno testo pustijo počivati najmanj pet, idealno pa 10 ali več dni. Po tem času je testo zrelo za nadaljnje mesenje in valjanje. S pomočjo modelov najrazličnejših oblik iz testa nato oblikujejo figure, ki jih pečejo na 180 stopinj Celzija 10-15 minut.
Po približno dveh dneh odležavanja so pripravljeni za okraševanje. V Sloveniji lecte tradicionalno prvo pobarvamo na rdeče in nadaljujemo z dekoracijo v obliki rožic, napisov in ogledalc. Tudi polno okrašeni lecti so še vedno jedilni, saj se za dekoracijo uporablja krompirjev škrob pomešan s sladkorjem in jedilnimi barvami, ki se uporabljajo v slaščičarstvu.
Tradicija izdelave in poklanjanja lectov se je razširila s pomočjo redovnic, ki so lecte pripravljale po samostanih in jih podarjale ljudem. Lectarstvo je tako sčasoma preraslo v resno in spoštovano dejavnost in v 18. in 19. stoletju postalo celo ena izmed najbolj razširjenih obrti na Slovenskem. Še danes se mnogo starejših ljudi spomni, kako brez lectarjeve stojnice ni bilo pravega praznika.
Največ pravih lectarskih in svečarskih delavnic je bilo na območju Štajerske, sledile pa so delavnice na Koroškem in na Kranjskem. Zaradi velike konkurence so lectarji svoje recepture začeli skrivati, tako da so se te prenašale le iz roda v rod. Za zagotovitev ustrezne kakovosti izdelkov in s tem preprečitev slabega imena te dejavnosti, pa sčasoma lectarske delavnice tudi ni bilo mogoče odpreti brez "mojstrskega izpričevala".
Začetek slavja na valentinovo
S praznovanjem 250-letnice so v Radovljici začeli že danes, na valentinovo, ko so rdeča, bogato okrašena Lectarjeva srca z ogledalom še posebej zaželeno darilo med zaljubljenimi. Ko je fant želel dekletu izkazati svojo ljubezen, ji je poklonil lectarjevo srce z ogledalom. Dekle, ki je to srce prejelo, je vedelo, da njen odsev v ogledalu pomeni, da je ona v njegovem srcu.
Za izdelke iz medenega testa je značilno, da se ohranijo tudi po več deset let in so zato lep spomin in primer žive ljudske umetnosti ter kulturnega izročila. Zato so se pri Lectarju odločili za akcijo iskanja najstarejšega ohranjenega lecta v Sloveniji - zbrane lecte bodo razstavili na posebni razstavi, ki bo potekala in se dopolnjevala skozi vse leto.
Sicer pa vabljeni v Lectarja 2. aprila na dan odprtih vrat, ko bodo predstavili izdelke domačih dobaviteljev gostilne, in 11. decembra, ko bo na dan občinskega praznika potekalo uradno praznovanje desetletnice odprtja prenovljene lectarske delavnice in muzeja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje