il namreč - žar. 3 chefi v boju z ognjem.

Kako torej povzdigniti tako zelo ljudsko stvar, kot je roštiljada, na višjo raven? Kot so konec tedna dokazali Volčič, Uroš Štefelin in Igor Jagodic, z veliko domišljije, z občutkom za spajanje okusov in inovativnimi pristopi.

Projekt 3 chefi uspešno teče že vse od svoje premierne izdaje leta 2012, ko se je trojica, takrat še na Bledu (Volčič v Promenadi, Štefelin v Triglavu, Jagodic pa v Vili Bled), povezala, da bi dvignili Bled kot kulinarično destinacijo in dokazali, "da se brez foušije daleč pride", kot mi je razložil Volčič.

Ker so kulinarična pota nepredvidljiva, se je primerilo, da so drug za drugim Bled zapustili in našli svoje nove kuhinje drugje (Volčič v Popovi Gostilni, Štefelin v Vili Podvin, Jagodic pa v Strelcu), a se s tem njihovo sodelovanje, ki bi bilo lahko za zgled številnim Sloveniji, kjer je metanje polen pod noge pogosto tudi v kulinaričnem svetu, ni ustavilo.

Še več, projekt 3 chefov je postala prava blagovna znamka - in to uspešna, saj trojica razproda svoje krožnike, kamor pride, pa naj si bodo to njihovi že tradicionalni trije večeri v letu, gostovanje na mariborskem Sladolentu ali pa gostovanje na Festivalu čokolade v Radovljici. In še kaj bi se našlo. Volčič pravi, da je vsak tak večer priložnost, da se dodatno potrudijo in "hodijo po robu".

Trije chefi, trije slogi
Čar 3 chefov, treh velikih kuharskih mojstrov, je tudi v tem, da ima vsak tako unikaten, dodelan in prepoznaven slog, da je večer z njimi kot večer treh svetov - Bineta prepoznate po eklektičnem mešanju svetovne kuhinje, zlasti azijske, Štefelina po tradicionalnih, gorenjskih krožnikih, ki pa pri njem dobijo neko drugo razsežnost, Jagodica pa po klasični, zelo dodelani francoski kuhinji. Pomisleki, da bi se projekt izpel, tako ni, saj je med tremi kolegi še vedno prav vsakič opaziti kemijo, ki se je ne da hliniti.

Volčič, ki je pri 35 letih najmlajši od trojice, pojasnjuje: "Verjamem v zdravo konkurenco, ki nas ne pusti zaspati na lovorikah, ampak nas stalno motivira, da se ženemo, izobražujemo, iščemo nove izzive in izkušnje. Mislim, da je to pravi profesionalni odnos do poklica in zato ne vidim razloga za "metanje polen". Če bomo kuharji znali dvigniti splošno raven kulinarike pri nas, bo precej več dobrojedcev, ki bodo znali ceniti s srcem pripravljene jedi, in zato bomo vsi imeli več posla."

Pivo in ražnjiči za uvod
Za zdaj se ni bati, da bi jim tega posla zmanjkalo - tudi zadnji večer 3 chefov na idilični lokaciji Orehovega gaja (žal ne povsem pod zvezdami, saj vremenski bogovi ta konec tedna kulinaričnim festivalom niso bili najbolj naklonjeni), je bil namreč polno zaseden.

Pozdrav iz kuhinje je bil tokrat postrežen kar ob žaru, gostje pa so za aperitiv izbirali med pivom, zvestim spremljevalcem vseh BBQ-zabav, tokrat v obliki IPE Adnamsovega Ghost Shipa, in domačim bezgovim sokom, med srebanjem pa je Jagodic že hitel razdeljevati hrustljavo zapečene piščančje perutničke v BBQ-omaki in soji ter mlad krompir iz žerjavice z maslom, prosojno feto larda in zeliščno skuto.

Hladna predjed je pripadla Štefelinu, ki se je odločil za poletno solato, brez katere ni popolna nobena roštiljada. Gorenjski mojster je sofisticirano solato gradil na sladkih tonih, z bezgovo panacotto, na katero je položil kvarnerskega škampa in rezine jagod, vse skupaj pa začinil s poletnimi zelišči in postrvjimi ikrami. Izjemna, sveža kombinacija, katere protiutež nežnosti je bil osem dni macerirani sivi pinot Prestige istrske vinske kleti Rodica, ene prvih večjih posesti pri nas, ki se je usmerila v ekološko vinogradništvo in vinarstvo.

Njihova aromatična malvazija Classic (2013) je pospremila Jagodičevo toplo predjed - rahlo dimljenega in na oglju spečenega sulca, ki sta mu na krožniku delala družbo vodna kreša in topinambur v petih inkarnacijah - pireju, drobtinah, pečen, surov in v pepelu.

Jetrca in rebrca
"Jaz sem s kmetov, pri nas niso poznali steakov in podobnih stvari," je svoj krožnik prav po domače uvedel Štefelin, ki je pražena telečja jetrca potopil v kremasto dimljen pire krompir, podkrepljen z lisičkami, jajcem in česnovi cvetovi. Družbo je tej topli predjedi delal še puhasti sladki kruhek. In ker se k rdečemu poda rdeče, so pri Rodici jed kombinirali s kar tri mesece maceriranim refoškom Reserve, letnik 2009, ki je tako dehtel od sadnih arom po jagodičevju in črnem ribezu, da je bilo že malce nevarnosti, da bi s svojo silno močjo povozil jed.

Podobno močan je tudi cuvee Truške rdeče, skratka, zvrst, ki jo pri Rodici delajo iz refoška, merlota in cabarneta sauvignona. Vinska spremljava Binetovi jedi večera, kjer je tema večera najbolj prišla do izraza - dobro uležana, slastno mastna goveja rebrca, v omaki praženega sezama, pečena na žaru, mojster pa jim je dodal še krompirjevo terino in kimči (pikantno fermentirano zelje po južnokorejsko), ki ga je pri nas uvedel prav on.

Tudi sladica je pripadla gostitelju, pri čemer je Volčič banano spekel, nato jo mariniral v karameli in začimbah, poleg pa dodal še sladoled pečene banane, lešnikovo kremo s čokolado in kokos. In še vinska sladka pika na i? Rodičin Rumeni muškat, letnik 2013, ki je lepo zaokrožil večer.

3 chefe lahko naslednjič ujamete na prvi dan Sladolenta, 3. julija, sicer pa bo treba na novo sezono večerov 3 chefov počakati do pomladi.