Če lahko iz odzivov potegnemo določene zaključke, lahko ugotovimo, da Slovencem nikdar ni dovolj pic in burgerjev ter da je v Ljubljani še veliko prostora za res dobre in moderne bistroje.

Sledi pregled nekaterih odmevnejših pridobitev.

Altroke, Ljubljana:
Vinar Matjaž Čok je v prostoru nekdanjih Katakomb v začetku leta odprl lokal z istrskimi tapasi. Meni je bil kratek, cene prijazne, dobrojedce pa so vabili z mladim kuharjem Nejcem Rižnarjem, ki je prakso delal pri dveh velikanih - Juanu Mariju Arzaku v Baskiji in Massimu Botturi v Osterii Francescani, ki je bila letos razglašena za najboljšo restavracijo na svetu. A, kot se je izkazalo, reference niso vedno dovolj in Rižnarja je pred časom zamenjal Marko Ručman, ki je pred tem kuhal v Špajzi. V Altrokeju so spremenili tudi koncept in tapase so zamenjale konkretnejše jedi, daljši meni in osredotočenost na kakovostne istrske surovine, kot je denimo boškarin. poleg tega so eni redkih, ki strežejo Gravnerja na kozarec.

Atelje, Ljubljana:
Atelje alias bivši Smrekarjev hram smo v naši novici ob otvoritvi označili za najmodernejšo restavracijo v Ljubljani in pri tej kategorizaciji vztrajamo, saj se v kreacijah mladega kuharskega mojstra Jorga Zupana resnično vidi njegova svetovljanskost - kilometrino si je namreč pridobival v najboljših restavracijah Avstralije, Londona in Skandinavije, nazadnje pa brusil veščine pri Igorju Jagodicu v Strelcu. So pa jedi, kot je denimo močnik s suhim jelenjim srcem, resnično drzne, tako, da morda niso za vsakogar. Kakorkoli že, Smrekarjev hram že dolgo ni bil tako obiskan, kar pa je dvorezen meč - nekatere izvidnice poročajo, da osebje ne sledi Zupanovemu tempu.

Ayatana, Lesce:
Tržna niša na slovenski kulinarični sceni je prav gotovo kvalitetna vegetarijanska oz. veganska restavracija. To vrzel bo skušal deloma zapolniti kulinarični center Ayatana, ki je dnevi odprl svoja vrata v idiličnem prenovljenem skednju iz 17. stoletja v Lescah na Gorenjskem. Za Ayatano stoji Aleksandra Grilc Tomažin, nosilka certifikata ameriške kulinarične šole Matthew Kenney Culinary Academy, ki v Ayatani ustvarja veganske in presne dobrote. So pa v studiu bolj usmerjeni v catering, delavnice in izdelke po naročilu.

Brodo, Ljubljana:
Vsaka spodobna metropola ima tudi svojo konkretno sendvičarno, v kateri gostom pripravijo poceni, a res okusne in inovativne sendviče. Slovencem je sendvič kultura praktično položena v zibko, a žal se zelo počasi pomikamo od tiste standardne žemlje s pariško, sirom in rezino kumarice. To skuša spremeniti Brodo, čista, minimalistična poslovalnica na Dalmatinovi, ki poleg petih sendvičev, poimenovanih po barvah surovin, nudi občasno še kako solato in juho. Začetek je.

Fudo, Maribor:
Maribor je letos postal bogatejši za bistro Fudo, dobrodošlo novost v mestu, kjer podobnih bistrojev nedvomno manjka. Vodja kuhinje Magdalena Pec v Fudu ustvarja moderno, lokalno, fusion kuhinjo, pri čemer sestavine išče po tržnici in okoliških kmetijah, ponuja pa vse od zajtrkov, gurmanskih hot dogov, bbq rebrc, burgerjev, domačih namazov in humusa, lokalnih sirov in pečene polente z garnelami. Ob tem pa še pogato ponudbo hišnih sladic in lepo vinsko karto.

Hood Burger, Ljubljana:
Skoraj štiri leta je že tega, ko sta mlada ekonomista brez izkušenj, a z dobro idejo, pred viškim Intersparjem postavila prikolico z burgerji. Hood Burger je takrat pri nas oral ledino, pa čeprav so bili gurmanski burgerji na Zahodu že praksa. Kmalu se je izkazalo, da smo bili Slovenci vedno lačni bombetk s kakovostno polpeto in domačo pomako, burgerjev, ki bi se ločili od instant štancanja pri McDonaldsu. Po letih dela, obratovanja in gostovanja na vseh možnih lokacijah sta Til Pleterski in Klemen Ptičak zdaj končno odprla še čisto pravi lokal na Nazorjevi. In kljub temu, da se zdi, da je Ljubljana že zasičena z burgerji, imata fanta bojda tudi tu veliko prometa. Bi si pa želeli večjo ponudbo piv kot zgolj dva bevoga.

Istrian Tapas, Portorož:
V sklopu petzvezdičnega hotela Slovenija v Portorožu so pomladi letos odprli v akadah tudi Istrian Tapas, lokal, ki je več kot dobrodošlo popestril precej skopo kulinarično ponudbo našega največjega obmorskega letovišča. V Istrian Tapas čara mladi kuhar Marko Gorela, ki s pomočjo lokalnih ponudnikov (izpostaviti velja Domačijo Butul s svojimi siri in marmeladami) ter sezonskih istrskih surovin (bakalar, boškarin, pršut, tartufi ...) ustvarja moderne grižljajčke in tudi čisto konkretna kosila, prav tako temelječa na regionalnih specialitetah, kot so bobiči, frtalja in podobno. Bi si pa za tapas bar želeli še nadgrajene vinske karte s kakimi posebneži na kozarec.

Lizerran, Ljubljana:
Lizerran je španska verižna restavracija, ki je zadnji poskus vzdrževanja pri življenju nekdanjo kultno Gostilno Figovec, od katere kaj dosti drugega kot prepoznavna stavba na vogalu Slovenske in Gosposvetske ter simbolni napis niti ni ostalo. Lani je v poslopju srečo poskušal Curry Life, pa neslavo propadel, letos poizkuša Lizerran s španskimi tapasi in specialitetami. Po slišanem mu kake daljše dobe ne napovedujemo.

Monstera, Ljubljana:
Čeprav morda nekateri Bineta Volčiča najbolj poznajo kot uspešnega TV-zvezdnika s komercialke, pa je bilo vedno jasno, da Volčič, eden bolj nadarjenih kuharjev mlajše generacije, s tem malce trati svoj talent. In tako je mentor iz Gostilna išče šefa končno našel - gostilno. Da smo natančnejši, bistro. Kar si je v Franciji šolani mojster vedno želel. Monstera je tako sodoben, ne prevelik lokal, v katerem ima Bine prvič povsem proste roke, tako da si tudi upa precej več, kot si je v časih, ko je še kuhal v blejski Promenadi. Njegov prašičji smrček z majonezo iz možganov je tako nedvomno ena od najodmevnejših jedi leta. Za tiste manj avanturistične pa Monstera nudi tudi ene boljših kosil v prestolnici.

Organic Garden, Ljubljana:
Kot smo že zapisali zgoraj, je veganska in vegetarijanska ponudba v Sloveniji še vedno v povojih - kljub temu, da je odjemalcev vse več. Organic Garden je po dveh letih na tržišču svoj zeleni kombi, gostujoče stojnice in pop-up kuhinje le zamenjal za stalno lokacijo in zdaj lahko pridete vsi vege navdušenci na svoj račun na Ciril-Metodovem trgu. Ekipa ostaja zavezana eko in organskim načelom, uporabljajo izključno polnozrnata in ekološka žita, začinjajo s himalajšsko soljo, ekstra deviškim olivnim oljem in agavinim sirupom, za svoje solate, juhe, panine, vege burgerje in presne sladice pa posegajo večinoma po lokalnih in sezonskih surovinah.

Slon 1552, Ljubljana:
Hotel Slon je s prenovo dobil tudi novo podobo (s filozofijo in ponudbo vred) restavracije, ki se zdaj imenuje Slon 1552, v njej pa je še vedno ostal kak simpatičen spomin na stare čase, ko je Slon ljubljanski gospodi ponujal žabje krake in tafelspitz. Zdaj so šli v malce drugo smer, z ambicioznejšim jedilnikom od večine hotelskih restavracij (če naročate a la carte. op. a.), bogato alkoholno ponudbo po precej dostopnih cenah in enimi najcenejših kosil v Ljubljani.

Slovely Park, Ljubljana:
Kulinarični center je za Slovenijo novost, ne pa tudi za tujino, kjer je tovrstno združevanej gostincev, lokalov, slaščičarn in kavarn pod isto streho praksa. Poleg kosil, večerij in pijač pri zaenkrat štirih ponudnikih (cafetino, Zebra Patisseries, Boho Grill, Bištro) lahko v Slovely Parku za Bežigradom obiščete tudi delavnice in butične trgovine s široko kulinarično ponudbo.

Tri lučke, Sremič:
Gostilna Tri lučke je bila svoj čas obvezna postojanka domačinov na Sremiču, nad Krškim, nato pa je za kar nekaj časa ugasnila. Zdaj sta gostilno obudila in korenito prenovila kuharja Dejan Mastnak in Aljaž Novšak, pri čemer je slednji svoje veščine pred tem brusil pri Borutu Jovanu v Galeriji okusov in pri Volčiču, tako, da se je bil željan dokazati še na svojem. V Treh lučkah fanta ustvarjata sodobno slovensko kulinariko s primesmi in vplivi iz tujine, prvi odzivi pa so spodbudni. Nedvomno dobrodošla pridobitev za tiste kraje.

Verace, Ljubljana:
Kdo bi si mislil, da bo v državi, kjer stojijo picerije na vsakem vogalu, pred eno ljudje stali v vrstah. A ravno to se je zgodilo z Veracejem, prvo pravo napolitansko picerijo, ki so jo kdaj odprli pri nas. Z juga Italije so pripeljali vse od krušne peči do paradižnikov San Marzano, od lokalnega vina do receptur, še picopek je Italijan. V Veraceju delajo končno testo, kot se šika - tanko, s kakovostno, ne prebogato oblogo. Kar šepa, je spremljevalni program - strežba, sladice in ambient. Kar pa očitno ni tako usodno, saj Verace komaj sledi povpraševanju.

Posebna omemba:
Rožmarin - steakhouse, Maribor:
Rožmarin je vedno veljal za najbolj podjetno mariborsko, verjetno pa tudi kar štajersko restavracijo. Poleg tega, da mu relativno uspešno uspeva ohranjati določeno raven kakovosti, ima tudi morda najbogatejšo vinsko karto pri nas, za nameček pa se še ambiciozno in preračunljivo širi, pa naj bo to s picerijo, ki zelo uspešno obratuje ali pa zdaj s steakhousom, ki ga je dodal pred meseci.