moških kot žensk. Pa čeprav imajo te dokazano boljše čutne sposobnosti (beri: bolje razvite čute za vinske nianse).

Organizacija Ženske in vino si prizadeva razbliniti mit o delitvi po spolih in je na Mini hišnem sejmu vin v restavraciji Shambala zbrala 13 vinark, ki so dokazale, da se "ženska vina" brez težav lahko kosajo s tistimi njihovih kolegov.
"Ne gre za to, da bi si želele prevzeti posel moškim - brez moških nam živeti ni - gre za to, da mora ženska moškega dopolnjevati, dopolnjevati tisto moško energijo in tako vse skupaj nekako uravnotežiti," meni Petra Rutar iz Vinoteke Brda in predsednica organizacije, ustanovljene po vzoru podobnih združenj v Italiji in San Franciscu, ki jo sama vidi kot zgolj še en kanal za predstavitev bogate vinske bere Slovenije.
Mojstrica za vse
Ženske in vino združuje tako vinarke kot žene vinarjev, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi podpornimi dejavnostmi, od trženja do gostinstva. Dušica Šibav iz Goriških brd je oboje in je ena tistih, ki v svojem vinogradu skrbi za vse.
V Fojani je podedovala kmetijo na izjemni lokaciji z razgledom na vse štiri strani, njen osnovni princip pa je pridelati čim bolj naravno vino, brez dodatkov in s čim manj posegi vanj - skratka, tisto, kar je na trti prenesti v steklenico, in to deliti z drugimi, saj je namen vina "druženje in združevanje".
"Kar koli delam, se trudim delati iz sebe, iz srca - po eni strani je to najtežje, po drugi pa najlažje. V tem poslu je potrebnega veliko truda in predanosti, na koncu pa je vse v rokah narave," pravi Šibavova.
Brika iz Vinarstva Šibav ne verjame v stereotipe o moških in ženskih vinih, prav tako zavrača moško-žensko rivalstvo v poslu, po njenem mnenju je osnovna naloga najti naravo in samega sebe. "Dva spola sta bila ustvarjena za dopolnjevanje - to mora biti izhodišče."
Mojstrice za "piar"
Simona Šuman ima do vina podobno stališče, saj so se v Eko vinih Šuman v Slovenskih goricah, kjer pridelajo okoli 30.000 steklenic letno, odločili za biodinamični pristop, kar pomeni, da se zanašajo zgolj na naravo in uporabljajo zgolj naravne preparate, da bi pridelali kar se da primarna vina.
Šumanova meni, da je ženski vložek v tem poslu - vsaj pri Šumanovih - precejšen: "Ženska ne samo da igra vlogo muze, ampak mora poskrbeti za vinograd in goste, hkrati pa še navezovati stike in tržiti znamko." Pa stereotipi o ženskih vinih? "Ne verjamem v to. Meni osebno je najljubši naš modri pinot - lahek, piten in aromatičen je."

"Barbera. Zapostavljena sorta je, a verjamem v oživljanje teh starih vipavskih sort," izstreli Ingrid Saksida iz Vinarstva Saksida iz Vipavske doline. "Sicer pa ne verjamem klišejem o ženskih in moških vinih, roseja, ki velja za 'žensko', nazadnje ga tudi moški kar precej spijejo. Bolj verjamem v kombiniranje vin s hrano, ki je trenutno pred tabo."
Kot pravi naša mednarodno priznana sommelierka Mira Šemić, ustanoviteljica Male vinske šole za ženske: "Cilj tovrstnih druženj in izobraževanj je, da bi bile tudi ženske sposobne prepoznati vino, ga kdaj tudi zavrniti in se same odločiti, katero vino paše h kateri hrani."
Od borznice do vinarke
Lidija Kupljen po drugi strani prisega na cuveeje, "ker so večplastna vina in si je treba za njih vzeti čas". Kupljenova se je v jeruzalemsko Vino Kupljen priženila - prej je delala na borzi, potem pa pustila službo in se lotila posla svojega tasta. "To je bil zame izjemen izziv - prvi problem je bil, da sem bila priženjena hčerka, povrhu pa še Dolenjka, kar je bil še večji problem!" se zasmeje.
Novinka v poslu vseeno ni bila, saj je njen oče kot pravi Dolenjec prideloval cviček, tako da je osnove poznala. "Je naporno, ne bom lagala. Zlasti ko imaš otroke. Veliko je večernega dela, veliko dela s promocijo, a meni je uspelo uveljaviti ta ženski, mehki princip v poslu, ki ga moški kot realisti pogosto nimajo - iskrenost, komunikativnost in nasmejanost. Moški so dobri v vinogradu, pri nastopu pa zmrznejo. Tu nastopimo ženske."

O usklajevanju družine in posla
In usklajevanje družine s poslom? To vprašanje ženske v vrhunski kulinariki, kot je Ana Roš, redno dobivajo - in ga tudi iz dna duše sovražijo. "No, ko sem se odločila v našem vinarstvu uveljaviti ekolinijo, sem prišla skoraj do ločitve," je neposredna Laura Bordon iz Vina Montis (Montinjan, Slovenska Istra), ki je nazadnje dosegla svoje, in je danes njena Eko Laura izjemno uspešna linija. "So vzponi in padci, lepo in grdo, a če te posel veseli, ni nič pretežko," še pravi Bordonova, ki je ljubezen do vina vcepila tudi hčeri Elizabet, prvi vinski kraljici Slovenske Istre.
"Veliko daješ za varuške," se zasmeji Kupljenova. "Nedvomno je težko, ampak meni je tako fino, da sem težave kar pozabila." Šibavova pa podaja verjetno najboljši odgovor na tovrstna vprašanja: "Če hočeš biti dober v katerem koli poslu, se moraš veliko odpovedovati. Vinarstvo in kulinarika nista izjemi. Same sebi moramo postaviti svojo vrednost - ali je naša kariera ovira ali prednost? Dati otrokom svoje izkušnje tudi s tega področja je vrednost za vse ljudi, za celo človeštvo."

Dame v vinarstvu so prepričane, da lahko izživijo oboje - tako kariero kot družino, pri tem opozarjajo le, da ne smeš izgoreti in si moraš na obeh področjih postaviti meje. In, seveda, vse so trdno prepričane, da je kljub krizi, ki se pozna tudi na njihovem področju, v vinarstvu prihodnost. Pod pogojem, da je vino kakovostno. In vino predstavljene 13-erice po degustiranem nedvomno je.