Danijeli Preložnik, slovenski prvakinji v izdelovanju sladoleda (ta naziv je osvojila februarja v okviru sejma Gast Expo in si ga deli s še enim sijajnim sladoledarjem, Klemnom Logarjem iz mariborske slaščičarne in kavarne Ilich), se življenje okoli te zamrznjene dobrote vrti šele dobro leto in pol, vendar ji gre izvrstno od rok.

Vsak dan naredita skupaj s sodelavko okoli 240 kilogramov (približno 80 trikilogramskih banjic) različnih vrst sladoledov, ki jih nato pospravijo mimoidoči in zvesti oboževalci sladoleda kavarne in slaščičarne Zvezda v središču Ljubljane. Postopek izdelave pa je predstavila tudi za MMC.

"En dan prej pripravimo t. i. bazo - mešanico mleka, mleka v prahu, sladkorja in še nekaterih drugih stvari, ki se nato pasterizira pri 85 stopinjah, nato pa ohladi na 4 stopinje," razlaga sladoledarka in nato natančno izmeri, koliko baze bo potrebovala za pripravo ene ali dveh banjic sladoleda.

Stroj dela sladoled približno od pet do šest minut
Bazo potem zmeša z drugo osnovno sestavino - če gre za jogurtov sladoled, z jogurtom, če gre za borovničevega, jagodnega itd., najprej zmelje sadje in ga nato vmeša v bazo, če pripravlja lešnikovega, pa si pomaga z že v naprej pripravljenimi pastami. Mešanico nato vlije v stroj za pripravo sladoleda in tačas, ko stroj meša, v t. i. šokkomori pri -35 stopinjah ohladi banjico, da je zares ledena, ko se začne vanjo "nalagati" sladoled. Po približno 5-6 minutah je sladoled pripravljen, treba ga je le še oblikovati, okrasiti, mu dodati prelive, vmešati koščke sadja in podobno, nato pa ga postavijo v hladilno skrinjo, kjer ga hranijo največ tri dni.

"Če ga slučajno pripravimo preveč in začne ostajati, potem šefica takoj ukrepa - raje ga razdeli, kot da bi prodajala star sladoled," razlaga Preložnikova in dodaja, da mlečni sladoledi "zdržijo" okoli tri, štiri dni, sadni, vsaj takšni kot jiih delajo oni (s 100-odstotnim deležem sadja), pa največ dva dni.

Še vedno kraljuje klasika
Največ povpraševanja po sladoledih je seveda poleti, ko ga prodajo tudi okoli 60 banjic na dan, sami pa ponujajo okoli 32 različnih vrst sladoledov, od tega 16 mlečnih, osem sadnih (jagoda, malina, borovnica, nektarina, banana itd.) in osem klasičnih. "Še vedno gre zelo veliko klasične jagode, pa malina in borovnica - sploh, ker nista celo leto, -, tudi melona, od mlečnih pa se je zelo dobro prijel od lani nov okus, quella, ki ima okus po nutelli."

Zelo priljubljeni so tudi okusi sladoledov, ki nosijo enaka imena (in imajo podobne okuse) kot različne vrste tort: "Veliko imamo takšnih sladoledov, ki smo jih sami naredili iz tort. Najprej smo delali torte, no, jih še vedno delamo, pozneje pa smo jih spremeni v sladolede. To so na primer zvezda, črni gozdiček ...," razlaga sladoledarka in dodaja, da je veliko povpraševanja tudi po klasičnih okusih: jogurtu, limona, vanilija, čokolada, piškot.

Bi sladoled z okusom veganske torte?
Med najbolj nenavadnimi sladoledi, ki so jih v Zvezdi kdaj izdelovali, je Preložnikova omenila sladoled z okusom veganske torte, ki je sestavljen iz višenj, banan in veganskega biskvita. Pred časom pa so izdelovali tudi sladoled z okusom zelenega čaja in celo zelenjavnega - z okusom korenčka, jabolka in ingverja.