Rokodelstvo je bila v preteklosti pomembna gospodarska panoga. Z industrializacijo je sicer počasi izgubljala veljavo, a so rokodelci s svojimi izdelki ostali del kulturne dediščine. Ena izmed rokodelskih spretnosti, ki sodi v čas mrzlih, pa tudi prazničnih dni, je pletenje košar.

Koloman Gomboc iz Polane pri Murski Soboti je mojster, ki to še vedno počne in s tem ohranja to rokodelsko spretnost. "Za pripravo materiala potrebujem malo dlje – treba ga je narezati, pripeljati domov in razvrstiti – pletenje samo pa traja od dve uri in pol do tri ure," je za TV Slovenija pojasnil mojster, ki za izdelavo srednje velike košare potrebuje kar nekaj časa. "Če delaš, te ne zebe," je zagotovil rokodelec, ki kljub mrazu raje dela zunaj.

Nekaj vrbovih šib, ki jih uporablja pri svojem delu, raste kar za hišo. Da lahko plete tudi poleti, jih skuha, z zimskimi pa plete kar takoj. Čeprav je videti preprosto, ni tako. Prsti namreč mojstra po toliko letih samodejno ubogajo. "To je skoraj prirojeno. Roke že same od sebe delajo, oči pa grejo drugam," je povedal.

Mojster Koloman plete skoraj vse, tudi steklenice opleta. Za zahtevnejše izdelke potrebuje drugačno šibo, ki jo obdela s posebnim strojem, a še vedno večino dela opravijo prsti. "Ker je delo težko, roke bolijo. Včasih po celotnem dnevu dela zato ponoči ne spim," je delil rokodelec in dodal, da so zaradi zahtevnosti dela pletarji večinoma moški.

Kljub bolečinam pa se ne pritožuje. Želi si le, da bi še koga navdušil za to rokodelsko spretnost – da bo tradicija ostala tudi naslednjim rodovom.