To se vrača v življenje tudi med mlajšo generacijo, ki na novo odkriva opravila naših babic in dedkov – gobarjenje, nabiranje borovnic v gozdu, užitnih zeli in regrata po travnikih ... Skratka, vse, kar je tudi del sodobnih smernic v visoki kulinariki.

Vračanje h koreninam, osredotočenost na sezonskost, lokalnost in "doma narejeno" je zajelo tudi barmanstvo oz. miksologijo.

Koktajlna renesansa prinaša zvarke, ki ne temeljijo več na umetnih sladkobnih sirupih strupenih barv in podobnih aditivih, ampak na slovenskih surovinah, tinkturah in hišnih sirupih.

Med bolj priljubljenimi ostaja bezgov sirup ali po domače šabesa. Gre za precej široko razširjeno pijačo na osnovi bezgovih cvetov, ki pa je z novodobnimi smernicami dobila nov zagon.

Bezgov sirup je bil še posebej priljubljen na severozahodu Evrope, različice recepture pa lahko najdemo že v času starih Rimljanov.

Danes je pijača prisotna na celotnem območju nekdanjega rimskega cesarstva, predvsem v srednji Evropi in Angliji, saj zlasti pri nas, na Hrvaškem, Madžarskem, v Romuniji in na Slovaškem prebivalci sirup še vedno delamo na tradicionalen način.

Številni zdravilni učinki

Za pripravo šabese obstaja več različnih receptov in v teh junijskih dneh res ni težko najti cvetočega grma bezga po okoliških travnikih, vrtovih in gozdnih obronkih. Cvetove moramo nabrati hitro, saj kmalu odcvetijo in iz njih nastanejo črne jagode, ki jih surovih ne smemo uživati.

Bezgov sirup se uporablja kot osnova tako za osvežujoče brezalkoholne poletne napitke kot tudi za alkoholne, od priljubljenega huga (bezgov sirup, radenska, limetin sok, penina) do bolj prefinjenih koktajlov.

Bezeg ima tudi številne blagodejne učinke za zdravje – lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu.

Kot pri vseh divjih rastlinah je tudi bezeg treba uživati zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave.