V Reziji so na ogled postavili skrivnosti nekdanjih mizarjev. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
V Reziji so na ogled postavili skrivnosti nekdanjih mizarjev. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

V dolini Rezije je svojčas delovalo pet vodnih žag in več kot trideset mizarjev. Doma je bilo treba izdelati vrata, okna in pod, pa tudi vse pohištvo, čeprav ga je bilo v hiši malo.

V Muzeju rezijanskih ljudi so na ogled postavili tako orodje kot mizarske izdelke. V arhivu so zbrali imena in fotografije nekaterih mizarjev. Ti so uporabljali predvsem mehek les jelk, na razstavi pa spoznamo tudi zanimivo besedišče nekdanjih obrtnikov.

"V Reziji imamo dve besedi za mizarja, tišler in marangun. Zbrali smo tematiko, ker žal že veliko let nimamo več tišlerjev. Lahko rečemo, da so zadnji delali do 70. let prejšnjega stoletja, do popotresa," je povedala Luigia Negro, predsednica Kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi.

Med pomembnejše kose pohištva je sodila skrinja. Mizarju jo je naročila nevestina družina, saj so vanjo naložili doto. Noge, s katerimi je bila skrinja dvignjena od tal, so del beneško-furlanske tradicije, dekoracije z geometričnimi in cvetličnimi motivi pa spadajo v slovenskokoroško izročilo.

Med pomembnejše kose pohištva je spadala skrinja. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Med pomembnejše kose pohištva je spadala skrinja. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

"Opazili smo, da so v Kanalski dolini in bližnji Sloveniji uporabljali tehniko slikanja s tempera barvami, drugje v naši deželi, v Karniji, pa so okrasitve izrezljali. Najbrž tudi zato, ker so uporabljali plemenitejši les, orehovino," je pojasnila Arianna Siega iz Muzeja rezijanskih ljudi.

Posebno mesto imajo na razstavi glasbila. Citira in bunkola, kot pravijo violini in violončelu, sta neločljivi del edinstvene kulturne dediščine. Nekatere mojstrovine mizarja na fotografijah razstave ponosno hranijo njegovi sinovi.

Muzej na Solbici je od odprtja, oktobra 2017, obiskalo več kot 21 tisoč ljudi. Turizem, tako kulturni kot pohodniški, postaja v dolini vse pomembnejša panoga, v kateri svojo prihodnost vidijo tudi mladi.

V poletnih mesecih dolino obiščejo številni izseljenci, poleg Slovencev pa je vse več tudi tujih obiskovalcev, predvsem ljubiteljev narave. Pred kratkim je Unesco razglasil Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe in tako še dodatno okrepil sodelovanje naravnih parkov. V dolini pod Kaninom so uredili tudi novo učno pot, primerno za vse generacije.

V Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici odprli razstavo, posvečeno mizarstvu