Pogovarjali smo se z Rokom Bohincem iz ljubljanskega kluba ljubiteljev vesp, ki šteje okoli 70 aktivnih članov, ki nam je pojasnil, da je vespa vedno veljala za vozilo mladih in je priljubljena tudi zato, ker si je že v preteklosti ni mogel privoščiti vsak. "Kdor je v tistih časih vozil vespo, je bil kar frajer," spomni ljubitelj vesp in doda, da je čar vespe tudi v tem, da je bila vedno vir občudovanja: "Mogoče že zaradi njene oblike, barv in tako naprej ... Včasih so punce gledale tiste fante, ki so se vozili z vespo."

A kupiti novo vespo tudi danes ni majhen finančni zalogaj - cene se gibljejo med 2500 in 3000 evri za najšibkejšo različico, za močnejšo pa je treba odšteti že skoraj toliko kot za manjši avtomobil: šest tisočakov. Še dražje pa so starodobne različice: Bohinc ima tudi takšne, ki so vredne več kot 10 tisočakov.

Več o tem, kje se srečujejo ljubitelji vesp, koliko se jih zbere in kakšne vespe vozijo, pa v spodnjem pogovoru.

Po Sloveniji obstaja več klubov ljubiteljev vesp. Koliko vas je in kako pogosto se srečujete?
Mislim, da nas je okoli šest različnih klubov, ki so združeni v zvezo vespa klubov. Družimo se pa recimo na srečanjih, ki jih organizira vsak klub posebej, ostali klubi potem pridejo na obisk oz. na srečanje. Enkrat letno pa je organizirano svetovno srečanje vespistov. Se mi zdi, da je to letos nam najbližje do zdaj, in sicer na Balatonu čez en teden oz. od četrtka naprej. Tam se pa dobi med 10 in 12 tisoč vespistov s celega sveta.

Tja potem pošljete svoje predstavnike?
Mi povabimo vse člane, da se lahko udeležijo tega srečanja. Prek klubov se nato prijavijo, klub dobi voucherje in s temi se nato odpravijo na srečanje.

Do Madžarske ni tako daleč in se lahko tja dejansko tudi odpeljete.
Ja, tako.

Kako pa je, če greste kam drugam?
Takrat pa potem uporabimo razne prevoze. S kombiji, s prikolicami, nekateri jih celo na tovornjake naložijo kot pošiljko in gredo sami tja ter motor prevzamejo tam. Naslednje leto je recimo srečanje na Portugalskem, tako da bomo morali verjetno ubrati kakšne drugačne poti, ker vespe, sploh te starejše, niso zmožne opraviti takšne poti.

Pa verjetno tudi za voznika ni najbolj prijetna tako dolga pot …
Absolutno ne. Povprečna hitrost vesp, vsaj teh starejših, je okoli 50 kilometrov na uro, tako da si lahko predstavljate, koliko časa to traja.

Koliko članov ima sicer vaš klub?
Naš klub ima 70 aktivnih članov, pa še okoli 80 privržencev imamo.

So to lastniki starodobnih vesp ali starejših različic?
Oboje. Od najstarejših vesp iz 50. let do najmodernejših, najnovejših. V bistvu je pomembno le to, da je vespa, ne glede na to, koliko je stara. To je v bistvu edini ... ne ravno pogoj. Ampak saj naši člani vedo … naj imajo staro ali novo vespo, pomembno je, da je proizvajalec Piaggio in da se motorju reče Vespa. To je to. To je osnova.

Kakšne so pa ključne razlike med starimi in novimi vespami? Dizajn naj bi bil enak, v tehnologiji pa je razlika, kajne?
Ja, vespe se tako in tako držijo enake ali podobne oblike … V tehniki je bil pa narejen ogromen korak naprej. Starejše vespe so bile narejene skoraj v celoti iz pločevine ali pa iz aluminija, pri novih je pa že veliko plastike. Včasih so bili dvotaktni motorji, prostornine od 125 do 150 kubičnih centimetrov, novi motorji imajo pa višje "kubature", štiritaktni motorji so … Tehnologija je kar napredovala. Poleg tega morajo biti danes vsi motorji bolj ekološki, zato so zdaj – pred kakšnim letom – nehali izdelovati dvotaktne motorje, tako da lahko zdaj novo vespo kupiš samo še s štiritaktnim motorjem.

Sorodna novica Foto: Vozili so jo zvezdniki, športniki, umetniki - sedem desetletij legendarne vespe

To pomeni tudi večje hitrosti.
Te nove, recimo 300-kubične, so že kar močne, z njimi se brez težav pelješ tudi po avtocesti ali pa na daljše razdalje, kar je s starejšimi praktično nemogoče.

Kaj pa varnost? Pri takšnih hitrostih vespe verjetno niso najbolj zanesljive?
Saj veste, varnost je pri motorjih vedno vprašljiva, ker si izpostavljen. Bi rekel, da je enako varna kot ostali motocikli.

Večinoma je torej odvisno od voznika?
Seveda.

Kakšen pa je, če lahko posplošite, profil vaših članov. Gre za mlajše ali starejše ljudi? Komu je vespa najbližje?
Vespa je vedno veljala za motor mladih. Tisti naši člani, ki so jih imeli kot mladi in so jih obdržali, so se seveda vmes postarali. Ampak tudi vedno več mladih se odloča za nakup vespe, ker je v zadnjih letih postala spet zelo moderna. Zdaj je spet trend imeti vespo, ker je v primerjavi z ostalimi skuterji tudi dražja. Za nakup nove, če primerjamo te "tamale", 50-kubične, ki jih lahko voziš z izpitom za moped ali z izpitom za B-kategorijo, je treba plačati več od vseh ostalih na trgu.

Kakšne pa so cene?
Cene se gibajo od 2500 do 3000 evrov za novo 50-kubično. Večje, 300-kubične, pa stanejo tudi okoli 6.000 evrov.

Omenili ste že, da se ljubezen do vesp navadno začne že v mladosti. Je bilo tako tudi pri vas, kdaj ste to ljubezen razvili vi?
Pri 14 letih, ko sem dobil prvo vespo. In od svojega 14 leta sem celo življenje imel najmanj eno vespo. Trenutno jih imam osem.

Sorodna novica Foto: Po Ljubljani brnele legendarne vespe

Pa se vozite z vsemi, so vse v uporabi?
Ne, ne, ker niso vse vozne. Ene so v fazi prenove, obnove. So pa od letnika 1951 do najmlajše, ki je letnik 1982. Novejših pa nimam. Jaz sem v bistvu bolj ljubitelj tistih starih.

Koliko od teh potem uporabljate redno? Da se vozite z njimi vsak dan.
Redno uporabljam tri. Vsakodnevno se vozim z njimi v službo, popoldne itd.

Ostale so pa za posebne priložnosti?
Ja. Prvič, tiste stare vespe so vredne več kot 10, 12 tisoč evrov. Drugič, nezanesljive so, ker ne "vžgejo" vedno rade, tako da bi bile malo nerodne za v službo ali za vsak dan. Takšne se potem vzame samo na kakšna srečanja, na katera prideš s starejšo, jo pripelješ pokazati.

Starodobniki seveda zahtevajo posebno vzdrževanje. Omenili ste že, da imate nekaj vesp v fazi prenove. Se te lotite sami ali poiščete "strokovno" pomoč?
Oboje. Vsak se pač ne more lotiti kleparskih, ličarskih del. To dajemo delati drugim. Elektronska dela dam električarju, mehanična dela deloma opravim sam, nekaj dam mehaniku. Tisto, kar lahko narediš sam, ostalo pa daš delati specialistu.

No, tudi mehanik je specialist.
Ja, ampak v tem smo malo bolj doma. Veliko lahko narediš sam, če pa česa ne moreš, pa poiščeš kakšnega od članov, ki to zna, ki to dela ali pa mehanika.

Zakaj je vespa v Sloveniji (in sicer) tako priljubljena? Kaj je tako posebnega na njej?
Mislim, da je to zaradi tradicije same po sebi. Vespa obstaja že od leta 1946. Vedno je "dobro izgledala", vedno so jo vozili tisti, ki so si mogoče lahko privoščili malo več, v preteklosti je bila vedno vir občudovanja – mogoče že zaradi njene oblike, barv in tako naprej – včasih so punce gledale tiste fante, ki so se vozili z vespo, ker so se ostali vozili s kolesi (smeh). Danes je to malo drugače.

Ampak zanimivo, ko je vespa po drugi svetovni vojni nastala, je bila priljubljena prav zato, ker je bila cenovno dostopno prevozno sredstvo, vsaj v Italiji.
Ampak pri nas še vedno ni bila dostopna vsem. V letih, ko so jo začeli prodajati tudi v Sloveniji – v 80. letih je bila še vedno vredna šest mesečnih plač. Ni bila tako lahko dostopna. Niso je imeli vsi. Tisti, ki je v tistih časih imel vespo, je bil kar frajer. Predstavljam si, da je to tako, kot da bi se nekdo danes pripeljal z lamborghinijem ali pa kakšnim drugim dragim športnim avtom. Včasih se tega ni dalo kar tako kupiti.

Kako daleč sploh sega priljubljenost vespe? Je omejena na Italiji bližnje države (recimo Evropa) ali sega tudi dlje?
Bolj Evropa, čeprav jih imajo po celem svetu, ampak številčno jih je največ v Evropi. Tudi zato, ker je bila tovarna v Italiji, pozneje še v Franciji in Nemčiji. V 80. letih pa se je začela zelo močno razširjati še v Indijo in Indonezijo, ker so tudi tam postavili tovarno, tako da je bilo potem po svetu kar naenkrat ogromno vesp. V Indoneziji so še vedno zelo priljubljene.

Ta vaša srečanja so pa verjetno omejena bolj na Evropo.
Tako je. Svetovna organizacija vesp klubov srečanja navadno organizira v Evropi. Mislim, da do zdaj še nikoli ni bilo na kateri drugi celini, razen enkrat, ko je bilo neko srečanje v Indoneziji. Ampak načeloma bolj po Evropi. Pridejo pa ljudje s celega sveta. Denimo letos je srečanje na Balatonu. Vem za nekoga, ki je šel pred tremi meseci na pot iz Vancouvra in bo prišel v tem tednu na Madžarsko.

To je pa kar zalogaj.
Ja, to ni za vsakogar.

Kolikšno razdaljo pa ste vi najdlje prevozili z vespo?
Tam okoli 300, 400 kilometrov se že da narediti. Šli smo po Hrvaški, v Zadar, Šibenik, pa po Italiji na razna srečanja … nekje do 500 kilometrov se še da prevoziti.

Pa verjetno to vseeno vzame kar nekaj časa. En dan je dovolj? Glede na to, da na takšnem motorju človek težko sedi dlje časa?
Nekateri si vzamejo kar dva dni časa in vmes kje prespijo. Ja, je kar težko, ker ti sedeži niso ravno udobni, sploh pri starejših vespah so sedeži precej trdi in ne moreš zdržati toliko časa.