to pokrajino zaljubil.
Svoje španske načrte je nemudoma spremenil in danes je eden izmed več sto Britancev, ki se lahko pobahajo, da so lastniki slovenskih nepremičnin. In v nasprotju z mnogimi Slovenci jih Norfolk zna tržiti. Na strani TripAdvisor tako prenočitve v svojih dveh obnovljenih starih hiškah, ena je v Podmelcu pri Tolminu, druga v Kobaridu, ponuja po ceni od 101 evra naprej. Ni slabo.

Britanski mediji sicer v zadnjih letih kar redno pojejo hvalospeve slovenski naravi, kulinariki in turistični neokrnjenosti. Tudi Norfolkovi zgodbi se je nedavno posvetil časnik Guardian, v katerem avtorica Nell Card presenečeno ugotavlja, da Slovenija ni le krasna in cenovno ugodna zimska smučarska destinacija. Razsvetlil jo je rojak Norfolk, ki ji je odprl vrata v "The Carpenter's Workshop" (Tesarjeva delavnica) v Podmelcu in 280 let staro kmečko hišo Pr'Bizjak v Kobaridu, ki je bila nekoč v lasti tesarja Ivana Kodelija.
Obe posesti je prenovil in opremil sam, pri tem pa se je skušal držati slovenske tradicije. Ob tem je treba priznati, da mu je to uspelo precej bolje od marsikaterega Slovenca, ki staro hišo najraje kar poruši in zgradi novo.
Izpostavljeni leseni tramovi, s katerih visi rustikalno orodje, masivna lesena vrata in tla, kamniti umivalniki, kovano železo, obledele preproge, kamin, spiralne stopnice iz češnjevega lesa, skladne barve, nevtralno pročelje brez kakih živih fluorescentnih barv, ki tako kazijo slovensko podeželje ... Norfolkovi interpretaciji slovenske kmečke hiše ni kaj za očitati.
Kulinarični raj
Pr' Bizjak je samevala skoraj 20 let, preden jo je kupil Anglež in v njej dan za dnem odkrival drobne zaklade - od stare ptičje kletke do makete Brandenburških vrat, od dveh starih pištol do zgubanih usnjenih škornjev. Vse te predmete je nato Norfolk povezal z eklektično mešanico artefaktov s svojih eksotičnih potovanj in modernejšim Ikeinim pohištvom.
Goste za dobrodošlico pričaka "pozdrav hiše" v obliki svežega kruha iz bližnje pekarne, domačega sira, mleka in masla ter domače marmelade in medu. Norfolk zna tudi precej bolje kot kak slovenski (!) študent v turističnem uradu svoje goste napotiti v prave restavracije.
To v Kobaridu, ki se je uveljavil kot kulinarična meka Slovenije, navsezadnje res ni težko. V restavraciji Topli val v Hotelu Hvala, ki se je specializiral za morsko hrano, je navsezadnje obedoval že Hugh Laurie ("Dr. House"), čez cesto je še en morski as, Restavracija Kotlar, nekaj kilometrov iz Kobarida, v Starem selu, pa ustvarja čarovnijo prva kuharica Slovenije, Ana Roš, Hiši Franko, ki jo obožujejo predvsem Italijani. Da o vinih sploh ne govorimo.

Pohvale dežujejo
Tuji gostje seveda v te kraje prihajajo predvsem zaradi osupljive narave Triglavskega narodnega parka in njegove okolice, a prenočevanje v hiškah, kakršne ponuja Norfolk, celotno izkušnjo nedvomno še polepša. "S soprogom sva ostala osem noči v Carpenter's workshopu in si želiva, da bi ostala še dlje," zapiše Američanka Melanie. Britanka Alison, ki je prenočevala Pr' Bizjak, pa: "Že sama hiša ima pravi značaj, dobro je opremljena in prelepo obnovljena s kopico krasnih detajlov. Tri dni tu sva neizmerno uživala in toplo priporočava!"

Norfolk je le eden izmed številnih Otočanov, ki so se zagledali v Slovenijo do te mere, da so sklenili sem postaviti svoj vikend ali kar svoj dom. Zadnjih je sicer najmanj (okoli 20 odstotkov), večina jih prihaja pod Alpe le na dopust ali pa oddaja svoje hiše turistom. Britanska "invazija" se je zares začela, potem ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in izenačila pogoje za tuje in domače kupce. Samo v prvih dveh letih in pol so tujci kupili več kot 1.700 hiš, posestev in stanovanj.

Britanska kolonija v Prekmurju
Kot piše Maja Ladić v svoji raziskavi, opravljeni za Inštitut za narodnostna vprašanja, so Britanci med letoma 2004 in 2009 po Sloveniji kupili 792 nepremičnin. 291 od tega v Prekmurju, ki se je s svojimi zapuščenimi kmetijami in slikovitimi vinogradi v prvih letih navala tujcev na Slovenijo uveljavilo kot prava mala britanska kolonija.
Za to je bil precej zaslužen Derek Smith, britanski trgovec s tekstilom, ki se je že leta 1991 naselil na Goričkem in se nato preusmeril v trgovino s poceni propadajočimi slovenskimi hišami, ki jih je na nezadovoljstvo krajevnih nepremičninskih agencij množično prodajal svojim rojakom.

Po navedbah Ladićeve se je britansko kupovanje nepremičnin v Prekmurju v zadnjih letih sicer umirilo, saj "Britanci nočejo živeti v krajih, kjer že živijo drugi Britanci". Tako so se zdaj začeli ozirati predvsem po Primorski, Posočju in Krasu.
Številčno so jih sicer v zadnjem času že začeli prehitevati Rusi, tudi Ukrajinci, ki množično (govorimo v stoticah) kupujejo nepremičnine v Ljubljani in okolici, na Obali, na Bledu, v Bohinju, v okolici Rogaške Slatine in v Moravskih Toplicah.