Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kamor koli sva na Baliju prispela, sva srečala močne, samozavestne ženske. Skoraj vse nastanitve, kjer sva prenočila, so vodile ženske, skuter sva najela v poslovalnici, katere lastnica je bila ženska.
Na Baliju sva z Johannesom doživela marsikaj, a ta trenutek se kot preostali svet tudi midva ukvarjava z omejitvami, ki jih je virus korona prinesel s seboj.
S severa Balija sva se po postanku v kraju Tejakula odpravila proti obmorskemu mestecu Amed, ki je znano predvsem po tem, da je izhodiščna točka za plovbo na sosednje otoke Gili, ki spadajo pod otok Lombok.
Na poti do mesta Lovina sva se ustavila v mestecu Singaraja, saj sva bila po dvourni vožnji že zelo žejna, potrebovala pa sva tudi dostop do medmrežne povezave.
Tri, dva, ena, skoči na motor in na juriš! Ampak počasi, predvsem počasi! To sem Johannesu v prvih dneh ničkolikokrat vzklikala v uho, ko sem sedela za njim na sedežu skuterja.
Pa se je le začelo - dolgo pričakovano potovanje v Indonezijo. Pred začetkom potovanja sva prejela kar nekaj zaskrbljenih klicev staršev zaradi izbruha koronavirusa in tudi naju je malo skrbelo, saj so mediji že poročali o primerih tudi v Indoneziji.
Moja vodja, ki jo komaj kdaj vidim in je ne poznam dobro, me je prosila, da z Johannesom za teden dni popaziva na njeno hišo in njene pse, medtem ko bo na dopustu.
Nekajkrat na leto v Denmarku priredijo tako imenovani "arts market", veliko tržnico z različnimi stojnicami. Na večini stojnic se predstavljajo tamkajšnji umetniki, ki izdelujejo raznovrstne izdelke, največkrat pa pri tem uporabljajo naravne materiale.
Iz kampa Cosy Corner, kjer sva prebila precej več kot dovoljenih sedem noči, sva se počasi želela preseliti.
Na prost dan sva obiskala sosednje, trideset kilometrov oddaljeno večje mesto v regiji, Albany.
Na začetku, ko sva prispela v Denmark, sem bila prepričana, da je mestece ime dobilo po evropski državi Danski, saj bi bilo glede na to, koliko različnih evropskih kolonistov si je poskušalo podjarmiti Avstralijo, to povsem mogoče.
Pot naju je iz Pertha peljala proti jugu. Tako vročinski val kot tudi prijatelja Duncana in vse domače živali, ki sva jih sčasoma oba z Johannesom zelo vzljubila, sva pustila za seboj.
Po vrnitvi v Perth sva znova bivala pri prijatelju Duncanu in mu pomagala pri delu v vinogradu, ki ga je v tem letnem času, torej poleti, kar precej.
V Tajpej sva z vlakom prispela v času kosila, in čeprav sva imela prijavo štiri ure pozneje, sva se najprej odpravila proti hotelu. Kot nalašč je bila soba, v kateri sva prebivala, že pripravljena, da sva lahko dobila ključe in odložila stvari.
Tainan, staro glavno mesto Tajvana, je tudi mesto, v katero je Alma "zbežala" pred ljubezenskim razmerjem z gospodom I-jem, pri katerem je v Tajpeju stanovala in v katerega se je močno zaljubila.
Glavna tri verstva, ki jih najdemo v Tajvanu, so budizem, konfucijanstvo in taoizem. O teh treh verstvih sem pred potovanjem tu in tam kaj prebrala.
V Tajvanu naju je veliko zadev spominjalo na Japonsko, pa saj ni čudno, saj je bil Tajvan pod japonsko oblastjo približno petdeset let.
24. novembra leta 1919 se je Alma Karlin odpravila s celjske železniške postaje v svet. Med njenim osemletnim potovanjem, na katerem je doživela še vsaj za pet življenj prigod, pa je tudi obiskala otoško državo Tajvan.
Tajvan, Formoza, Ilha Formosa ... Ne samo, da je otoška država znana pod kar nekaj imeni, toliko je zadev, ki bi jih kar naenkrat želela povedati o tej deželi, v kateri sva pravzaprav komaj nekaj dni, pa se je že nabralo toliko materiala.
Zjutraj sva se odpravila v narodni park Kalbarri, ki je predvsem na Instagramu znan zaradi priljubljenega naravnega pojava Natures Window (naravno okno).
Neveljaven email naslov