V najnovejši raziskavi so analizirali DNK 302 potepuških psov, ki živijo blizu elektrarne, in ga primerjali z DNK-jem živali, ki živijo 16 kilometrov proč ter odkrili izjemne razlike, poroča stran Popular Mechanics.

Čeprav raziskava ne dokazuje, da je vzrok razlik med psi sevanje, pa podatki zagotavljajo pomemben prvi korak v analizi teh populacij in razumevanju, kako se primerjajo s psi, ki živijo drugje.

Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije.

Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili čez zahodno Sovjetsko zvezo, vzhodno Evropo, Skandinavijo, Veliko Britanijo in vzhodni del ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi.

Skrivnosti izključitvenega območja

Skoraj 40 let pozneje ostaja območje neposeljeno, kar pa ne velja tudi za živali. Tu živi na tisoče potepuških psov, od katerih so mnogi potomci štirinožnih ljubljenčkov, ki so jih prebivalci Pripjata zapustili v nagli evakuaciji. Pred 40. obletnico katastrofe so začeli biologi podrobneje proučevati živali znotraj t. i. izključitvenega območja Černobila in raziskovati, kako so desetletja izpostavljenosti sevanju spremenila genom živali in potencialno pospešila evolucijo.

Znanstveniki univerze v Južni Karolini in ameriškega inštituta za raziskave človeškega genoma (NHGRI) so začeli proučevati DNK 302 divjih psov znotraj ali v okolici izključitvenega območja, da bi bolje razumeli, kako – če sploh – je sevanje spremenilo njihov genom. Izsledke so pred dnevi objavili v reviji Science Advances.

“Ali imajo mutacije, ki so jih pridobili, ki jim omogočajo živeti in se uspešno razmnoževati na tem območju?" se je za New York Times spraševala soavtorica raziskave Elaine Ostrander, strokovnjakinja za pasjo genomiko pri NHGRI-ju. “S kakšnimi izzivi se spopadajo in kako se to odraža genetsko?”

Zelene žabe so v Černobilu črne

Ideja, da sevanje pospešuje naravno evolucijo, ni nova – praksa namernega obsevanja semen v vesolju, da bi spodbudili koristne mutacije, je denimo danes uveljavljena metoda za razvoj pridelkov, primernih za vse toplejše ozračje. Znanstveniki že leta analizirajo živali in bakterije znotraj izključitvenega območja.

Ena od raziskav iz leta 2016 je pokazala, da so vzhodne drevesne žabe (Hyla orientalis), ki so običajno zelene barve, znotraj izključitvenega območja pogosteje črne. Biologi sklepajo, da je žabam mutiral pigment, da bi tako ionizirale okoliško sevanje. Se nekaj podobnega dogaja tudi s černobilskimi psi?

Nova raziskava je odkrila, da ti psi kažejo opazne genetske razlike od psov, ki živijo okoli 16 kilometrov proč, kar daje misliti, da je pri teh psih zaradi izpostavljenosti sevanju prišlo do neke nagle mutacije ali evolucije.