Hiša Hospic, ki jo upravlja Slovensko društvo hospic in je v prvi vrsti namenjena umirajočim, ki iz različnih razlogov ne morejo biti deležni oskrbe v domačem okolju, je začela zapirati vrata. Po navedbah predsednice društva hospic Renate J. Roban je hiši v Ljubljani, ki ima sicer 12 sob, le še ena bolnica, za katero pa že iščejo ustrezno novo namestitev.

Hiša hospica se je sicer tudi že v preteklosti ukvarjala s finančnimi težavami. Večino sredstev so dobili iz donacij, težavnejša pa so sredstva, ki naj bi jih prispevala država in bi pomenila neki stalen priliv, na podlagi katerega bi delovala ustanova. Toda pri tem sta si jo na neki način podajali ministrstvi za zdravje in delo. T. i. paliativne oddelke, ki so namenjeni umirajočim, imajo tako v bolnišnicah kot v domovih za upokojence. Težava Hiše hospica pa naj bi bila v tem, da ni negovalna bolnišnica, ki bi kot takšna sodila pod okrilje ministrstva za zdravje, niti ni dom za upokojence, ki bi sodil pod okrilje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Večina bolnikov, ki se poslovijo od tega sveta v hiši hospica, je mlajših od 65 let.

"Ne želimo biti negovalna bolnišnica, temveč delovati po mednarodnih standardih. Zadnja ponudba ministrstva za zdravje je bila 20 evrov na posteljo. To bi pomenilo umiranje na obroke," je poudarila Robanova, ki je vodenje društva hospic prevzela konec lanskega leta. Za normalno delovanje bi namreč potrebovali med 50 in 60 evri mesečno.

Pomoč Hiši hospica je vseskozi obljubljala tudi politika, vendar je bila pri zagotavljanju potrebnih sredstev neuspešna. Več kot 90 odstotkov sredstev za delovanje so dobili na račun donacij. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij jim je po besedah Robarjeve lani namenila 20.000 evrov. Sorodnim ustanovam, ki so vse prej kot neobičajne v številnih evropskih državah, naj bi iz državnih sredstev prispevali od 30 do 70 odstotkov potrebnih sredstev.

Edina slovenska Hiša hospica je imela tudi pomembno stransko vlogo, saj je služila tudi v izobraževalne namene oz. je bila model, kako naj bi bile videti druge hiše, namenjene umirajočim, ki bi jih organizirali tudi v drugih slovenskih krajih, v Mariboru, na Dolenjskem …

Hospic deluje v številnih krajih
"Hiša je dragocena kot edukativni center, vendar ni edina. Večina ljudi umre doma, v bolnišnicah in domovih za starejše, v Hiši hospica le malo. Najpomembneje je, da se čim več ljudi izobrazi, da bodo znali delati z umirajočimi tam, kjer umirajo, in poskrbeti za njih," pravi upokojena onkologinja in ena izmed pionirk paliativne oskrbe Metka Klevišar. Leta 1992 je zasnovala Skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih v okviru Karitasa, iz katere je potem leta 1995 nastalo samostojno Slovensko društvo hospic.

Klevišarjeva pravi, da je Hiša hospic vsekakor potrebna, toda le, če je na razpolago dovolj sredstev ob primernem vodenju. "Hiša je dobrodošla za tiste, ki doma nimajo nobenih pogojev za umiranje. Hospic pa bo še vedno dobro delal naprej, četudi ne bo hiše, saj ima številne druge programe, s katerimi oskrbi ljudi po številnih slovenskih krajih, toda o tem se ne govori veliko," še dodaja in poudarja, da je za drugačen odnos do umirajočih pomembna tudi vzgoja.

Hiša hospica kot del državne mreže
"Ministrstvo za zdravje se intenzivno vključuje v reševanje financiranja oskrbe prek hospica že šest let. Podanih rešitev za financiranje je bilo veliko, vsekakor pa do zdaj še nobena ni bila sprejemljiva za predstavnike Slovenskega društva hospic," se je na problematiko Hiše hospica odzvalo zdravstveno ministrstvo.

Navajajo še, da je bil sprejet državni program, namenjen paliativni oskrbi bolnikov, in da je v tem programu institucionalno varstvo (domovi za starejše občane in posebni zavodi) na primarnem nivoju tisto, ki bo nudilo posteljne kapacitete za dolgotrajno oskrbo in zagotavljalo celostno vodenje stanovalcev v vseh obdobjih napredovale bolezni, če oskrba v domačem okolju ne bi bila mogoča. V ta program pa je v kategorijo institucionalnega varstva vključena tudi Hiša hospica.

"Državni program torej opredeljuje mrežo, v kateri bodo izvajalci, usposobljeni nudenja tovrstne oskrbe, vključno seveda s hospic oskrbo v celotni Sloveniji. Načela hospic oskrbe ne zagotavlja samo društvo hospic, gre za znanje celostnega spremljanja bolnika in njegove družine v zadnjem obdobju življenja in seveda tudi po smrti. Tako znanje je že in bo še dostopno tudi ostalim strokovnjakom po Sloveniji in to so prizadevanja državne koordinacije in drugih struktur, ki skrbijo za razvoj mreže (npr. Slovenskega združenja paliativne medicine)," so še zapisali na ministrstvu za zdravje.

Ministrstvo za delo: Od razpisa je odstopil Hospic
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak obžaluje, da bo Hiša hospica zaprla svoja vrata. Ministrstvo za delo je po njenih besedah od leta 2000 sodelovalo pri njenem financiranju na različne načine: "V preteklosti smo celo pripravili poseben razpis, da bi bilo financiranje Hiše hospica bolj sistemsko. Vendar je Hospic na koncu odstopil od razpisa," je povedala ministrica.

Sicer pa je Kopač Mrakova pojasnila, da je ministrstvo za delo pokrivalo del socialne oskrbe, medtem ko je primarno vprašanje pri Hiši hospica zdravstvena nega.

Ministrstvo za zdravje: Nobena rešitev ni bila sprejemljiva za Hospic
Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da se že šest let dejavno vključuje v reševanje financiranja hospic oskrbe: "Podanih rešitev za financiranje je bilo veliko, vsekakor pa do zdaj še nobena ni bila sprejemljiva za predstavnike Slovenskega društva hospic," so zapisali.

Ministrstvo pojasnjuje, da je bil leta 2013 objavljen javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle osebe z napredovalo oz. kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja. Društvo hospic je po zaključenem razpisu obvestilo ministrstvo za delo, da so v času, ko je bil odprt postopek za prijavo na javni razpis, spremenili registracijo društva, tako da Hospic ni več izpolnjeval pogojev za pridobitev koncesije, so še navedli na ministrstvu za zdravje.

Še naprej pomoč ljubljanske občine
Da zaprtja Hiše hospica ne bo, upa tudi ljubljanski župan Zoran Janković. "To bi bila največja traparija in nesreča Ljubljane," je dejal. Po županovih besedah je Hiša hospica dodana vrednost za vso Slovenijo, v letih delovanja pa je Hospic pomagal rešiti stisko veliko družinam, je dodal. Obenem je napovedal, da bo Ljubljana hiši finančno pomagala tudi vnaprej, kot ji je v preteklosti že.

Možnosti financiranja Hospica bodo obravnavali tudi poslanci
Poslanci NSi-ja pa so po napovedanem zaprtju Hiše hospica vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ-ja za zdravstvo, na kateri bi obravnavali možnosti financiranja Hiše hospica. Skušali naj bi najti način, da se ustanovi zagotovi trajno in sistemsko financiranje.

Odbor naj po predlogu poslancev stranke tudi pozove ministrstvo za zdravje, da Hiši hospica omogoči pridobitev koncesije v letošnjem letu. Poleg tega naj odbor tudi pozove ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da program Hiše hospica vključita v splošni dogovor za letošnje leto.