"Samo v moji obravnavi so bili lani trije bolniki v zgodnjih štiridesetih, ki so umrli zaradi posledic okužbe z virusom hepatitisa," je poudarila Matičičeva in dodala, da so podatkti svetovne zdravstvene organizacije o okužbah z virusnimi hepatitisi strašljivi, saj je bilo leta 2015 na svetu 325 milijonov okuženih, za posledicami hepatitisov B in C pa je leta 2015 umrlo 1,34 milijona ljudi.

95 odstotkov smrti bi lahko preprečili
"Ti podatki so res strašlljivi, zlasti zato, ker bi veliko večino teh smrti lahko preprečili," poudarja Matičičeva. Tako bi lahko 95 % okužb s hepatitisom B preprečili z učinkovitim cepljenjem, enak delež okuženih s hepatitisom C pa bi lahko uspešno pozdravili z zdravili, ki so na voljo. "Dejansko imamo na voljo vsa orožja proti hepatitisu, nimamo pa bolnikov, saj se zapleti pojavljajo šele več let po okužbi, ko se pojavi rak ali ciroza jeter, takrat pa je marsikdaj že prepozno," je poudarila Matičičeva.

Pri tem je hepatitis C prva kronična bolezen v zgodovini medicine, ki je ozdravljiva. "V tem pogledu lahko naše obdobje primerjamo z obdobjem, ko je bil v medicino vpeljan penicilin." V Sloveniji je po ocenah okoli 6.300 okuženih s hepatitisom C, vendar pa je odkritih mnogo manj, v zdravljenje je vključena le polovica. "Če bi želeli hepatitis eliminirati, kar je naš cilj, pa moramo k zdravljenju privabiti tudi ostale okužene," še dodaja Matičičeva

Akcija anonimnega testiranja
Vsak, ki sumi na okužbo, se lahko testira pri določenih specialistih ali pa pri osebnem zdravniku. Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je na voljo tudi ambulanta za anonimno testiranje. Pred svetovnim dnevom hepatitisa pa bodo na kliniki za infekcijske bollezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana organizirali akcijo testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C. Testiranja, ki bodo potekala 26. in 27. julija med 14. in 18. uro, bodo anonimna, brezplačna, zanje pa ni potrebna napotnica.

Hepatitis C se sicer prenaša z okuženo krvjo, tako med posebna tveganja za okužbo sodijo predvsem menjava pribora za uporabo drog, pri čemer Matičičeva opozarja, da se okužba lahko prenaša tudi z menjavo pribora za njuhanje in ne zgolj z inekcijsko iglo. Okužbe pa se lahko prenašajo tudi s tveganim spolnim vedenjem in neprofesionalno izvedbo tetovaž ali "piercingov". Matičičeva opozarja, da so med skupinami za visoko tveganje z okužbo tudi ljudje, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993.

Delež precepljenosti proti hepatitisu B upada
Poleg hepatitisa C je v svetovnem merilu problematičen tudi hepatitis B, s katerim je okuženih 257 milijonov ljudi. V Sloveniji pa je bilo leta 1997 uvedeno obvezno cepljenje otrok proti hepatitisu B pred vstopom v osnovno šolo. "Tako v Sloveniji leta 2016 nismo imeli nobenega kronično okuženega otroka, ki je bil rojen v Sloveniji, temveč so v obravnavi le trije otroci, ki so bili rojeni na endemičnih področjih."

Je pa Matičičeva ob tem poudarila, da obstaja bojazen, da se bo trend upadanja obrnil zaradi padca precepljenosti. Če je bila precepljenost otrok proti hepatitisu B še pred desetletjem 97-odstotna, pa je v zadnjem letu upadla na 87 odstotkov. Hepatitis B je sicer obvladljiva bolezen, če okuženi pravočasno poišče zdravniško pomoč.

Spremembe tudi pri hepatitisu A in E
V razvitem svetu so popisali tudi porast hepatitisa A, ki se prenaša po fekalno-oralni poti in za katerega je dalj časa veljalo, da ga k nam prinašajo potniki z endemičnih področij Jugovzhodne Azije, Indije, Afrike in Srednje Amerike. Matičičeva ob tem opozarja, da se hepatitis A prenaša tako s hrano kot tudi pri spolnih odnosih med moškimi. Zato Matičičeva poleg ustrezne higiene svetuje tudi zaščitno cepljenje, ki je učinkovito tudi po izpostavljenosti okuženim osebam.

Spremembe pa opažajo tudi na področju hepatitisa E, saj so nedavno odkrili primere avtohtonega evropskega hepatitisa E, ki ga povzročajo virusi, ki jih v Evropi prenaša divjačina in nekatere druge živali. Človek se z njim lahko okuži z uživanjem toplotno slabo obdelanega mesa.

Z aplikacijo do odkrivanja okuženih
Ob svetovnem dnevu hepatitisa, ki bo 28. julija, bodo na kliniki za infekcijske bolezni v sodelovanju s študenti in Inštitutom Jožef Štefan predstavili aplikacijo HEP-Y, prek katere bodo uporabniki z odgovori na anketna vprašanja lahko spoznali dejavnike tveganja glede na svoj življenjski slog. Namen aplikacije je spodbuditi ljudi z dejavniki tveganja k testiranju in pravočasnemu odkrivanju okužbe, saj bi le tako lahko hepatitis, tako Matičičeva, "popolnoma eliminirali".