Po predlogu NIJZ-ja bi vsakogar, ki bi se za cepljenje odločil prostovoljno, brezplačno cepili s tremi odmerki cepiva, ne bi pa država krila poznejših poživitvenih odmerkov.

Otroci bi, sodeč po predlogu programa cepljenja na zdravstvenem svetu, prvi odmerek cepiva dobili ob rednem sistematskem pregledu v starosti treh let, drugega od meseca do treh mesecev za prvim in tretjega od devetih mesecev do enega leta za prvim pa ob dodatnem obisku pri izbranem pediatru.

Odrasli v izbrani starostni skupini pa bi prvi odmerek dobili ob rednem preventivnem pregledu in nato v ustreznih razmikih še ob dveh dodatnih obiskih. Za to starostno skupino odraslih so se na NIJZ-ju odločili zato, ker največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom med 50. in 70. letom starosti. Prav tako poteka bolezen pri starejših odraslih osebah hujše kot pri mlajših.

Za otroke pa predlagajo cepljenje, ker je po nekaterih podatkih breme zaradi klopnega meninngoencefalitisa pri slovenskih otrocih, starih od pet do 14 let, večje kot pri odraslih.

Cepivo bi predvidoma stalo 1,44 milijona evrov
Na NIJZ-ju predvidevajo, da bi se tako cepila približno polovica populacije v teh starostnih skupinah, kar pomeni 10.000 otrok in 15.000 odraslih na leto. Tako bi na leto uporabili 75.000 odmerkov cepiva. Po drugi strani pa bodo prihranki v zdravstvenem sistemu zaradi nižjih stroškov diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, saj bo manj zbolelih, so navedli.

Za 75.000 odmerkov cepiva bi na leto namenili okoli 1,44 milijona evrov, za stroške dela več kot 200.000 evrov, storitve cepljenja dober milijon, za informativni material 10.000 evrov in za promocijsko kampanjo okoli 100.000 evrov. Tako bi za program na leto porabili okvirno 2,8 milijona evrov. Predlagajo, da bi vse, razen promocijske kampanje, kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Proti klopnemu meningoencefalitisu cepljenih le 12 odstotkov ljudi
V Sloveniji je proti klopnemu meningoencefalitisu kljub endemskemu območju cepljenih približno 12 odstotkov ljudi, redno pa se cepi sedem odstotkov prebivalcev. Večina cepljenih pripada skupinam, za katere je cepljenje obvezno, to so dijaki, študenti ter delavci, ki so izpostavljeni večjemu tveganju. Eden od pomembnih razlogov za zelo majhno precepljenost oseb, pri katerih cepljenje ni obvezno, je po navedbah NIJZ cena.

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja, ki ga povzroča virus. Ta se prenaša z vbodom klopa, lahko pa tudi z zaužitjem okuženega, toplotno neobdelanega mleka ali mlečnih izdelkov. Zdravila za bolezen ni, zdravljenje poteka simptomatsko. Bolezen lahko pusti trajne posledice, lahko tudi smrt in invalidnost. Zaščita z bazičnim cepljenjem z mrtvim cepivom v treh odmerkih je 98-odstotna.

250 primerov bolezni na leto, v zadnjem desetletju je bila usodna za 5 ljudi
V zadnjih letih je bilo v povprečju 250 primerov klopnega meningoencefalitisa na leto. Tveganje okužbe je za vse starostne skupine, v zadnjih letih pa naraščajo incidenčne stopnje pri starejših. Hospitaliziranih je okoli 95 odstotkov vseh primerov, v zadnjih desetih letih je zaradi tega umrlo pet ljudi.