Policija svetuje:

• Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.
• Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali na bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi.
• Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti.
• Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači.
• Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane razmere so zelo nevarne.
• Upoštevajte vremenske razmere.
• Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost.
• Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale.
• Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.

"Toplotna izčrpanost lahko prizadene tudi v senci"
Da vročina povzroča pogoste zdravstvene težave, ob policistih opozarjajo tudi zdravniki. Če se telo ne more učinkovito hladiti, zaradi pregrevanja nastopijo težave, pojasnjuje zdravnik Robert Hajdinjak. Zlasti starejši v vročini najpogosteje opažajo otekanje nog, kar je posledica razširitve žil v koži, kar pripomore k hlajenju. Stanje se lahko omili s krajšimi sprehodi in dvigom nog med počitkom, tudi elastični povoji ali kompresijske nogavice pomagajo.

Pri telesno aktivnejših, ki s potenjem izgubljajo veliko soli, se lahko pojavijo vročinski krči. Pomaga nežno raztegovanje prizadete mišice s sočasno masažo in predvsem pitje izotoničnih napitkov. Tudi kakšen slan prigrizek bo učinkovito nadomestil izgubljeno sol. Navadno se krčem pridruži tudi splošna oslabelost, glavobol, slabost (lahko tudi bruhanje), zmedenost in omedlevica, kar označuje toplotno izčrpanost, navaja Hajdinjak. Poudarja, da je treba telo čim prej ohladiti, tudi z uporabo hladnih obkladkov, ki jih namestimo na čelo in zgornji del prsnega koša.

Poskrbimo za zadosten vnos hladnih izotonikov. Voda je manj primerna, ker ne nadomešča izgubljenih soli. Če telesa ne hladimo, se stanje navadno hitro slabša in lahko pripelje do toplotnega udara, ki je urgenca in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Ob tem opozarja, da lahko toplotna izčrpanost prizadene tudi osebe, ki na vroč dan počivajo v senci, pri čemer so izpostavljeni majhni otroci, kronični bolniki in ostareli. Za njih je po njegovem mnenju najbolje, da ostanejo doma, da dovolj pijejo in se izogibajo izpostavljanju soncu med 10. in 18. uro.