Policisti opozarjajo na varnost pri kopanju. Foto: BoBo
Policisti opozarjajo na varnost pri kopanju. Foto: BoBo
Jezero
Nevarna so predvsem t. i. črna kopališča. Foto: BoBo

Alkoholu in kofeinskim napitkom se v vročini izogibajmo, ker nas dodatno dehidrirajo in s tem ovirajo potenje. Če ste v vročini telesno aktivni, vsekakor oblecite majico. Ta naj bo iz svetlih, zračnih materialov.

Zdravnik Robert Hajdinjak

Policisti ob vročih dneh, ko ljudje iščejo ohladitev tudi v vodi, opozarjajo, da je kopanje dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju, ki morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim in prostočasnim dejavnostim.

Policija svetuje:

  • Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.
  • Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali na bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi.
  • Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti.
  • Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači.
  • Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane razmere so zelo nevarne.
  • Upoštevajte vremenske razmere.
  • Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost.
  • Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale.
  • Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.

Predvsem opozarjajo na varnost na "črnih" ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se lahko kopamo na lastno odgovornost. "Ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev," dodajajo. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna, zato se v teh vodah ne potapljajte in ne skačite v vodo, ki je motna. Prav tako je treba otroke opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo.

Z varnostnega vidika kot problematične na policiji označujejo tudi različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting (splavarjenje), kanjoning (plezanje v kanjonih z vrvno tehniko in spuščanje po brzicah), hidrospid (spuščanje po brzicah s pomočjo deske), bungee jumping (skakanje z elastiko).

Opozarjajo tudi na previdnost pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi, saj se lahko trenutek nepazljivosti in zdrs tragično končata. Dodajajo še opozorilo staršem, naj ne puščajo otrok brez nadzora.

Dobro je poznati osnove prve pomoči pri utopitvah. Dolžnost vsakega, ki vidi utopljenca, je, da pokliče reševalce na telefonsko številko centra za obveščanje 112 ali policijo na intervencijsko telefonsko številko 113, na morju pa tudi Upravo RS za pomorstvo.

"Toplotna izčrpanost lahko prizadene tudi v senci"
Da vročina povzroča pogoste zdravstvene težave, ob policistih opozarjajo tudi zdravniki. Če se telo ne more učinkovito hladiti, zaradi pregrevanja nastopijo težave, pojasnjuje zdravnik Robert Hajdinjak. Zlasti starejši v vročini najpogosteje opažajo otekanje nog, kar je posledica razširitve žil v koži, kar pripomore k hlajenju. Stanje se lahko omili s krajšimi sprehodi in dvigom nog med počitkom, tudi elastični povoji ali kompresijske nogavice pomagajo.

Pri telesno aktivnejših, ki s potenjem izgubljajo veliko soli, se lahko pojavijo vročinski krči. Pomaga nežno raztegovanje prizadete mišice s sočasno masažo in predvsem pitje izotoničnih napitkov. Tudi kakšen slan prigrizek bo učinkovito nadomestil izgubljeno sol. Navadno se krčem pridruži tudi splošna oslabelost, glavobol, slabost (lahko tudi bruhanje), zmedenost in omedlevica, kar označuje toplotno izčrpanost, navaja Hajdinjak. Poudarja, da je treba telo čim prej ohladiti, tudi z uporabo hladnih obkladkov, ki jih namestimo na čelo in zgornji del prsnega koša.

Poskrbimo za zadosten vnos hladnih izotonikov. Voda je manj primerna, ker ne nadomešča izgubljenih soli. Če telesa ne hladimo, se stanje navadno hitro slabša in lahko pripelje do toplotnega udara, ki je urgenca in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Ob tem opozarja, da lahko toplotna izčrpanost prizadene tudi osebe, ki na vroč dan počivajo v senci, pri čemer so izpostavljeni majhni otroci, kronični bolniki in ostareli. Za njih je po njegovem mnenju najbolje, da ostanejo doma, da dovolj pijejo in se izogibajo izpostavljanju soncu med 10. in 18. uro.

Alkoholu in kofeinskim napitkom se v vročini izogibajmo, ker nas dodatno dehidrirajo in s tem ovirajo potenje. Če ste v vročini telesno aktivni, vsekakor oblecite majico. Ta naj bo iz svetlih, zračnih materialov.

Zdravnik Robert Hajdinjak