Uporaba pripravkov iz krvi je pri določenih oblikah zdravljenja še vedno edina možnost, saj nadomestki za kri (še) ne obstajajo.

Krvodajalec nato izpolni anketo o svojem zdravstvenem stanju, v kateri so med drugim vprašanja: Ali ste v zadnjem letu prišli v stik s tujo krvjo, ste bili noseči, ste v zadnjih petih dneh jemali aspirin, ste v zadnjih treh letih potovali po krajih, kjer je povečano tveganje za nalezljive in tropske bolezni ... Nato krvodajalcu izmerijo krvni tlak, sledi pa obisk pri zdravniku. Ta krvodajalca povpraša o splošnem počutju, o morebitnih boleznih v družini, to pa je tudi priložnost, da zdravnika sami vprašate, kar vas zanima. In ne, visok holesterol v krvi ni ovira za darovanje krvi. So pa to na primer sifillis, aids, hepatitis B ali C ali druge bolezni, ki se prenašajo s krvjo. Krvi na primer ne smejo darovati tudi tisti ljudje, pri katerih obstaja tveganje za prenos Creutzfeldt-Jakobove bolezni.

Odvzamejo približno 450 mililitrov krvi
In potem pride na vrsto darovanje krvi. Odvzamejo vam približno 450 mililitrov krvi, saj je ta količina potrebna za pripravo ustreznih krvnih komponent (to so rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazma). Postopek odvzema krvi traja okoli pet minut, v tem času pa mora krvodajalec, ki sedi na udobnem stolu, stiskati in razpirati pest. Kri steče v posebno vrečko, ki ima še dva predalčka. Med centrifugiranjem se kri razdeli v plast eritrocitov, levkocite in trombocite ter na tekoči del krvi.

Eritrociti (rdeče krvne celice) nato shranijo v posebnih hladilnikih na od +2 do +6 stopinj Celzija, uporabne pa so do šest tednov. Trombociti (krvne ploščice) se hranijo na +22 stopinj Celzija, uporabne pa so pet dni. Plazmo globoko zamrznejo na -30 stopinj Celzija, uporabne pa so do enega leta.

Da bi preprečili morebitne okužbe s transfuzijo, vsako odvzeto enoto krvi testirajo na štiri povzročitelje nalezljivih bolezni (zato s krvjo krvodajalca napolnijo še štiri epruvete). To so virus zlatenice tipa B, virus zlatenice tipa A, virus hiv in sifilis. Če se slučajno izkaže, da je kri na kakšen virus pozitivna, transfuzijska služba krvodajalca zaupno obvesti in ga po potrebi pokliče na odvzem vzorca za ponovitev testiranja.

Krvi je za zdaj dovolj
Zanimalo nas je tudi, ali je v Sloveniji krvi dovolj in kako zadovoljujejo potrebe po krvi. Na Zavodu za transfuzijsko medicino so nam pojasnili, da je krvi v Sloveniji dovolj, glede potreb pa se usklajujejo tudi s posameznimi bolnišnicami. Če je nujno, pa kri v posameznem delu Slovenije dobijo tudi z drugih območij.

Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se slučajno zgodila kakšna velika nesreča, so nam pojasnili, da bi, če bi zmanjkalo krvi, na krvodajalsko akcijo najprej pozvali stalne krvodajalce, potem pa tudi ljudi prek sredstev javnega obveščanja. Navedli so še primer izpred desetletij, ko je spidvejist na tekmi poškodoval več gledalcev, saj jih je "presekal" ravno v predelu jeter. Takrat so se bali, da bo krvi zmanjkalo. Sicer pa lahko v eni operaciji, na primer presaditvi organa, porabijo tudi do 40 enot, kar pomeni, da je kri moralo darovati 40 krvodajalcev.

Prva MMC-jeva krvodajalska akcija se je uspešno končala, nihče ni "padel skupaj", nabralo pa se je kar nekaj sveže krvi.

A. M.