Debelost je povezana s številnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in celo nekatere oblike raka. Voditelj oddaje TV Klinika David Zupančič, zdravnik specialist infektolog, bo z gosti v tokratni oddaji govorili o vzrokih za debelost in predstavili sodobne pristope k zdravljenju, vključno z najnovejšimi zdravili, kot je semaglutid, bolj znan pod komercialnim imenom Ozempic oziroma Wegovy.

Gost oddaje je priznani diabetolog, Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana in eden izmed vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. "Debelost je res bolezen, kronična bolezen, njen vzrok je čezmerno kopičenje maščevja," pojasni Janež. To seveda povzroča z debelostjo povezane zaplete. Za opredelitev bolezenskega stanja debelosti zdravniki danes uporabljajo več antropometričnih meritev. Ena osnovnih je indeks telesne mase, ki pa je premajhen pokazatelj stanja čezmernega maščevja oziroma sestave telesa. Zato se danes debelost opredeljuje predvsem z obsegom pasu in pa z različno morfološko diagnostiko, to je meritev sestave telesa z bioimpendanco. Na kliničnem oddelku pa uporabljajo meritev sestave telesa z rentgensko absorpciometrijo.

"Pri indeksu telesne mase gre za dve spremenljivki, višino in težo," pojasni voditelj, "pri čemer ni vedno jasno, ali ima človek to svojo težo na račun mišic, maščevja, lahko tudi tumorja, zato je ta presoja lahko le okvirna". "Tako je," potrdi Janež, "uporablja se bolj kot epidemiološki pregled". Za natančnejšo presojo pa so pomembni obseg trebuha in pa razmerja med obsegom trebuha, višino bokov in višino osebe. Na tej podlagi je mogoče opredeliti, kje se maščevje kopiči, ter načrtovati ukrepe.

"Ali pri debelosti obstaja tudi močna genetska komponenta," zanima voditelja. "Obstaja, seveda. V 30 do 70 odstotkih primerov je neka genetska predispozicija. Ali bo posameznik razvil debelost, pa je odvisno od načina življenja, od naših razvad, od načina prehranjevanja, telesne aktivnosti, od tako imenovanega debelilnega okolja, ki smo mu izpostavljeni, in od številnih socialnih dejavnikov, ki botrujejo nastanku te bolezni," odgovarja Janež.

"Debelilno okolje? Nisem še slišal tega izraza, a mi je všeč," se začudi voditelj. "Da, to je okolje, kjer je hrane v izobilju, je enostavna, energetsko zelo bogata, v tem debelilnem okolju pa so ljudje premalo aktivni, veliko sedijo, premalo spijo. Več ko je stresnih situacij, večja je želja po ogljikovih hidratih, po enostavnih sladkorjih. In to se seveda kaže v prekomerni teži," pojasni Janež.

"Seveda, gen se lahko podeduje, pomembna pa je tudi epigenetika, torej okolje, v katerem oseba živi, in vpliv tega okolja na to, ali se določen gen izrazi ali ne. Če nekdo vsak dan vidi očeta, ki si ob sedmih zvečer, ko pride iz službe, pogreje burger in morda po tem poje še čips, to verjetno dojema kot normalen življenjski slog," pravi Zupančič. Okolje, v katerem živimo, je izredno pomembno tudi kot sprožilni dejavnik, ki vodi v slabe navade in razvade, se strinja Janež.

Uporaba Ozempica za hujšanje

Voditelj David Zupančič se nato osredotoči na obravnavo uporabe zdravila semaglutid, ki je ljudem poznano kot Ozempic in se je v času njegovega kroženja na kliniki uporabljalo na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC-ja Ljubljana za zdravljenje sladkorne bolezni. Takrat se v javnosti še ni toliko govorilo o hujšanju s tem zdravilom, pravi. "Vsako zdravilo ima, kot veva oba, jasne indikacije, zato vas za začetek sprašujem, kdaj se to zdravilo lahko predpisuje," nadaljuje voditelj.

"Semaglutid spada v skupino zdravil, ki jih v zdravljenju sladkorne bolezni uporabljamo že dvajset let," odgovarja Janež. "Farmacevti pa so ga potem napravili tako privlačnega, da se ne odmerja več enkrat ali dvakrat dnevno v obliki podkožne injekcije, temveč enkrat tedensko. Gre za izredno učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni," pojasni Janež.

To zdravilo pomembno vpliva na regulacijo glukoze čez dan, vpliva pa tudi na apetit. Pri večini posameznikov se to pokaže tudi z izgubo telesne mase. Zdravilo je na voljo že osem let, indikacijo za zdravljenje debelosti pa ima dobra tri leta. Poudariti pa je treba, da so odmerki, ki se uporabljajo za zdravljenje sladkorne bolezni, drugačni, kot se uporabljajo za zdravljenje debelosti. "Pri sladkorni bolezni uporabljamo do enega miligrama enkrat tedensko, medtem ko se za zdravljenje debelosti ta odmerek poveča do 2,4 miligrama. Zato je semaglutid pod dvema različnima blagovnima znamkama, Ozempic oziroma Wegovy," pojasni Janež.

"Dieta je v resnici ena sama: zdrava in uravnotežena prehrana"

Zdravila niso edina rešitev za zdravljenje debelosti. Težo je mogoče izgubiti tudi s kirurškimi posegi in novimi terapijami. Priporočljivo pa je ob tem spremeniti prehranske navade in biti telesno dejaven. Prispevek pokaže, kako bolnikom, ki si želijo izgubiti kilograme in bolj zdravo živeti, pomagajo v zdravstvenih domovih s svetovalno delavnico Zdrava mera. Mitja Knez se je pred dvema letoma pri 58 letih odločil shujšati zaradi bolečin v hrbtenici, motilo pa ga je tudi, da je precej okrogel, pove. Zato je prosil za pomoč. "Gre za spremembo življenjskega sloga in dieta je v resnici ena sama: zdrava in uravnotežena prehrana," pravi dietologinja Ana Stepančič. Na prvem srečanju dobi oseba nalogo pisati prehranski dnevnik in v njem beležiti vse, kar zaužije. To je stik z zavedanjem, kje se pri njem ali njej pojavlja težava.

"Prvi korak pa je to, da sploh opazijo, kaj se jim dogaja, bodisi da so v stresu, da prepoznajo svoja čustva, da prepoznajo, kakšna je njihova samopodoba," pravi Dejan Georgiev iz Centra za krepitev zdravja ZD-ja Ljubljana. V nadaljevanju jim z različnimi psihološkimi temami ponudijo načine spoprijemanja s stresom, prepoznavanja čustev in uravnavanja samopodobe. Pacientom svetujejo, da so vztrajni in do sebe nežni ter jih spodbujajo, naj jih ne ustavi morebiten spodrsljaj.

Pri Mitji Knezu se je telesna masa počasi manjšala, hodil je na Šmarno goro in veliko plaval ter po navodilih dietologinje izbiral prehrano. Ta poudari, da si je pomembno zadati dosegljive cilje, saj z uspehom raste tudi motivacija. "Vedeti pa je treba, da moraš shujšati sam. Šola te ne bo shujšala," pove Mitja Knez, ki je v dveh letih izgubil 30 kilogramov in pri tem poudarja, da niso najpomembnejše številke na tehtnici, ampak to, da se dobro počuti.

Pogovor v studiu pa nadaljuje voditelj z vprašanjem, zakaj je hujšanje kdaj tako težko. "Ker je treba ta zdravi življenjski slog ves čas ohranjati," odgovarja Janež. "Takoj ko ga prekinemo, se teža povrne," doda.

Debelost je povezana z več kot 200 boleznimi

Rezultati različnih raziskav povedo, da le desetini posameznikov uspe obdržati težo, ki so jo dosegli v programih hujšanja. Večina pridobi približno polovico izgubljene teže v obdobju dveh let, tri četrtine nekdanje teže pa v naslednjih petih letih. "To je v resnici velik izziv, saj je debelost resna, kronična bolezen. Če opustimo zdrav življenjski slog in če prekinemo tudi dodatno farmakoterapijo za zdravljenje debelosti, se teža hitro povrne, že po enem letu večina pridobi dve tretjini nekdanje teže," poudari Janež.

"Te številke kar demotivirajo, a rajši jih vzemimo kot spodbudo, da se držimo novega življenjskega sloga. Ljudje smo bitja navade, to pa je slabo, če želiš začeti zdravo živeti. A obenem, ko se navadiš zdravo živeti, pa bo to postalo tvoja navada, ki jo boš teže prekršil," pravi voditelj Zupančič. Želi pa še dodatno osvetliti uporabo semaglutida pri hujšanju. Kaj so njegovi pozitivni učinki oziroma v katerem primeru bi se zdravnik odločil, da ga pacientu predpiše.

"Ko govorimo o zdravljenju sladkorne bolezni, dobijo bolniki to kot prvo injekcijsko terapijo razmeroma zgodaj in brez omejitev s strani zavarovalnice," pojasni Janež. Zavarovalnica to zdravilo plača in je v uporabi pri rednem zdravljenju sladkorne bolezni. Za zdravljenje klinične debelosti pa se semaglutid uporablja pri tistih posameznikih, ki imajo debelosti pridružene še resne soobolevnosti. V takem primeru je to zdravljenje smiselno, kajti zdravnik tako zdravi ne le debelost, temveč predvsem pridružene bolezni. Sistemsko zmanjšuje vnetja in pri tistih, ki so že preboleli srčno-žilni dogodek in imajo čezmerno težo ali debelost, s tem zdravilom odloži ponovni dogodek. Semaglutid kot učinkovina ima tako v zadnjih letih poleg zdravljenja sladkorne bolezni tudi kar nekaj novih indikacij.

"Da, debelost je povezana z več kot 200 boleznimi," pravi voditelj in doda, da je pomembno vedeti še to, da je maščevje tudi hormonsko tkivo, kar pa ni splošno znano. "Maščevje je zelo močan metabolni endokrini organ, ki izloča različne hormone, različne vnetne faktorje, ki vplivajo na nastanek odpornosti na inzulin. Prav kopičenje znotraj trebuha, znotraj organov, vodi v nastanek te odpornosti. Čezmerna teža in debelost sta glavna rizična dejavnika za nastanek sladkorne bolezni tipa 2," odgovarja Janež.

"Zdravilo ste predstavili na objektiven in lep način, a vseeno se zdi, glede na članke in objave na spletu ter na včasih ne preveč strokovne izjave, da je to skoraj predobro, da bi bilo res. Kaj pa so nevarnosti, kaj so neželeni učinki, katere so omejitve zdravljenja s tem zdravilom," zanima voditelja. Janež v odgovoru poudari, da se zdravila ne uporablja za neke vrste rekreacijsko hujšanje, temveč da se z njim zdravi klinična debelost s pridruženimi boleznimi. Stranski učinki, ki jih v grafični obliki beremo tudi na televizijskem ekranu, so predvsem gastrointestinalni in so prehodnega značaja. So pa tudi resni stranski učinki, zato je ob predpisu tega zdravila izredno pomembno posameznika nadzorovati, spremljati varnost, učinkovitost, ne pa samo napisati recept. Odločno nasprotujejo predpisovanju tega zdravila za izgubo le nekaj kilogramov. Kajti ko se prekine zdravljenje s to učinkovino, se kilogrami povrnejo. Na kliniki s tem zdravilom zdravijo predvsem pridružene bolezni.

"Omenili ste tudi resne stranske učinke, kateri pa so lahko to," zanima voditelja. "To je lahko zapora črevesja zaradi kronične obstipacije, lahko se pojavi vnetje trebušne slinavke. To je sicer redko, a je možno. Vendar pa je zdravljenje s temi zdravili varno," odgovarja Janež. Že nekaj let je odobreno tudi za otroke, mladostnike, stare nad dvanajst let, ki imajo prekomerno težo. Vendar vedno pod okriljem ustrezne specialistične obravnave.

"Kako dolgo pa se zdravijo," sprašuje voditelj dr. Zupančič. "Trajanje je odvisno od ciljev zdravljenja," odgovarja Janež. Sprva načrtujejo, kakšna naj bo pri posamezniku izguba telesne mase. Določen odstotek izgube telesne mase vodi v izboljšanje bolezni. Če nekomu, ki je prekomerno težek, debel in ima novoodkrito sladkorno bolezen, z zdravljenjem zmanjšajo telesno maso za 15 odstotkov, lahko to povzroči remisijo bolezni. Izboljša se lahko urejenost arterijske hipertenzije, dislipidemije, izboljša se lahko nealkoholna zamaščenost jeter.

"Ko se odločamo za to terapevtsko skupino, naredimo načrt in potem cilje individualno prilagodimo. Predvsem je nato problem vzdrževalno zdravljenje. Tu je še dosti nejasnosti, koliko časa naj traja, izkazalo pa se je, da intermitentno zdravljenje – to, da nekaj časa jemlješ zdravilo, potem pa ne – ni uspešno. Kajti kroničnost debelosti kot bolezni se kaže kot problem v tem, da v času, ko nehamo z zdravljenjem, ko opustimo zdrav življenjski slog, in še nekaj časa po tem, ko izgubimo težo, ostajajo naši hormoni, ki spodbujajo apetit in znižujejo lakoto, spremenjeni. Presnova je upočasnjena. Posledica je zato prekomerno nabiranje kilogramov. Maščevje se strukturno spremeni, celice se začnejo množiti, to pa kaže na kroničnost te obravnave," pojasnjuje Janež. "Tek na dolge proge torej, a se gotovo splača," sklene Zupančič.

Miti o prehrani in razlika med zdravim in nezdravim sendvičem

Drugi gost v studiu je Jernej Ogrin, magister inženir prehrane. Ker je o dietah veliko mnenj in na spletu precej samooklicanih strokovnjakov, tudi priporočil, mu voditelj postavi vprašanje, na kaj moramo paziti, ko iščemo informacije o dieti. "Laiku je zelo težko razvozlati, koga naj bi poslušal, kdo ima legitimne nasvete in kdo ne," pravi Ogrin. Če se kaj preveč odmika od splošnih načel, splošnih smernic, svetuje tehten razmislek, ali je to dober ali slab nasvet. Hkrati pa je treba upoštevati tudi že izrečeno misel: če je kaj prelepo, da bi bilo res, ali pa preslabo, da bi bilo res, zelo verjetno ni res. In takrat se morajo prižgati lučke za alarm, pravi. Denimo, nekdo svetuje, da ne smeš uživati nobene zelenjave, ker je zate škodljiva in strupena – tu je gotovo na mestu premislek, ali je to resnično ali ne.

Zupančič predstavi Ogrina kot strokovnjaka, ki ne zahaja v skrajnosti pri nasvetih o prehrani, ki zastopa uravnotežen pristop do hrane in je mnenja, da mora hrana biti okusna in na neki način tudi zabavna, zato ga tudi sam rad spremlja na spletu. "Zmernost pride tu prav," odgovarja svetovalec Ogrin.

"Zakaj? Če nam nekdo reče, da do konca življenja ne smemo jesti čokolade, ker je nezdrava, se bo verjetno zelo malo ljudi želelo držati tega nasveta. Prehrana, ki se je ne moremo držati dolgoročno, nam tudi ne bo dolgoročno koristila. Zmernost je tu treba upoštevati, vendar ne zaiti v drugo skrajnost, češ, saj so na televiziji rekli, da lahko jemo vse, pa jejmo samo čokolado. To seveda ne gre, naša telesa imajo potrebe po hranilih in moramo jih izpolniti," pojasni.

Ker se Jernej Ogrin ukvarja s prehranskim svetovanjem, ga voditelj povpraša o zanimivih ali pa zabavnih mitih, s katerimi se je srečal med svojim delom. Eden izmed takih mitov je ta, da marsikdo ne more shujšati zato, ker jé premalo, pravi Ogrin. Na spletu se najdejo razlage o tem, da sestradano telo začne kopičiti in shranjevati energijo, ki mu jo damo, in da zato človek ne more shujšati. To je nekako tako, kot bi trdili, da je najbogatejši ta, ki zasluži najmanj denarja. V resnici ne moremo imeti prekomerne telesne mase, če pojemo premalo. Drug mit, ki ga je slišal, pa je o gazirani mineralni vodi, ki da zaradi mehurčkov povzroča nabiranje celulita. Na podlagi takih mitov ljudje iščejo krivca za svoje stanje, ti miti pa so tudi prikaz, v kaj vse je mogoče prepričati ljudi. To je škoda, saj se zato ukvarjajo s povsem napačnimi stvarmi.

Voditelj zato predlaga, da gost pove nekaj o obrokih, ki jih je prinesel s seboj. "Dva izmed njih sta sendviča, sendvič pa je v očeh marsikoga zelo neuravnotežen, zelo nezdrav obrok," pravi Jernej Ogrin. "Vendar je vse odvisno od tega, kako sendvič sestavimo," poudari. Prvi sendvič, ki ga je prinesel, ni ravno najbolje sestavljen. Ni nezdrav, le neugodno sestavljen iz belega kruha, veliko suhe salame in veliko sira, oboje je precej mastno in kalorično, namaz na kruhu pa je še maslo. "Neuravnotežen sendvič in tudi hranilno ne bogat," komentira Jernej Ogrin.

Popolno nasprotje temu je drugi sendvič, sestavljen iz veliko bolj hranljivega kruha iz ržene moke, manj mastne salame iz piščančjih prsi, zmerne količine sira in znatne količine zelenjave, ki sendvič pomembno obogati in ga v izbiri postavi nad prvega. "Pri sestavi si prizadevamo za zmernost in hranilno uravnoteženost," pravi prehranski svetovalec Ogrin, "kajti če bi pojedli prvega, bi takoj želeli še enega."

Zadnji obrok je primer zajtrka, eden njemu najljubših obrokov, pravi Jernej Ogrin. Sestavljen je iz štirih komponent, ki jih za uravnoteženost mora vsebovati vsak obrok: dober vir beljakovin, kot je mlečni izdelek, vir ogljikovih hidratov, tu so to ovseni kosmiči, pa borovnice kot vrhunski sadni vir hranil in vlaknin ter zmerna količina maščob, tu v obliki orehov. Ta obrok da našemu telesu vse, kar potrebujemo.

Z voditeljem se strinjata, da si je treba obroke sestavljati tako, da jih z veseljem pojemo, da v hrani uživamo, saj si jih bomo take radi pripravljali tudi še naprej. In še pomembno sporočilo: lahko bi prepolovili prvi sendvič, če bi želeli jesti bolj zdravo, a bi seveda bili lačni, slabe volje, brez energije in ne bomo se držali tega prav dolgo – lahko pa sestavimo boljši sendvič! "Odlično," se strinja voditelj Zupančič, "vesel sem, da nismo pozabili tega ključnega sporočila: ni treba, da si lačen, če imaš dieto".