"Duševno zdravje prebivalcev Slovenije je velik izziv za politiko, trenutno smo na prelomni točki, ko so se nekateri uvedeni programi že izkazali za učinkovite, vendar pa to ni dovolj - treba je omogočiti dostopnost za celotno populacijo," je dodala.

Tega se na ministrstvu za zdravje zavedajo, zato so pripravili resolucijo nacionalnega programa duševnega zdravja za prihodnjih deset let, v okviru katere nameravajo na območju celotne države organizirati mrežo centrov za duševno zdravje tako odraslih kot otrok.

V skladu z njo bi več vlagali v preventivne programe, želijo pa izboljšati predvsem dostopnost do specialistov na primarni ravni. Skratka, da bodo ljudem storitve bližje domu in da bodo dobili pomoč takrat, ko jo bodo potrebovali, pravočasno.

Premik obravnave v lokalno skupnost
Na današnji novinarski konferenci so med drugim predstavili zgodbo s primarne ravni slovenskega zdravstva. Družinski zdravnik je poskušal spremljati 21-letnika, ki ga je obiskal zaradi duševne bolezni, psihoze. V bolnišnico se ni želel vrniti, jemal je zdravila, ki pa so mu povzročala težave pri študiju. Na vsak način se je poskušal vrniti v normalno družbo, v svojo družbo, pa tega ni zmogel in je v procesu prebolevanja svoje bolezni nazadnje obupal.

"Vsi okoli njega so čutili in razumeli, da je nekaj narobe, vendar pa ni bilo človeka oziroma službe, ki bi pravočasno potrkala na ta vrata, preden je prišlo do najslabšega mogočega konca," je opozorila psihiatrinja Vesna Švab. "Skupnostne službe morajo biti tukaj zato, da pravočasno in kakovostno odgovorijo ljudem na njihove potrebe in stiske, tudi takrat, kadar te niso najbolj vidne. Bolnišnica ne more biti edina izbira," je poudarila.

Omenjena resolucija, ki je šla danes v javno razpravo, prinaša prav to - premik obravnave v lokalno skupnost, preusmeritev sredstev in kadrov iz velikih ustanov čim bolj na lokalno raven.

Strategija predvideva vzpostavitev mreže 20 centrov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in njihovih družin ter mreže 20 centrov za duševno zdravje odraslih. V teh centrih, ki bodo umeščeni v zdravstvene domove in naj bi zaživeli leta 2020, bodo delovali multidisciplinarni timi.

"To bodo delovne skupine, sestavljene iz psihiatrov, kliničnih psihologov, medicinskih sester ... Tesno bodo povezani z osebnimi zdravniki, centri za socialno delo in nevladnimi organizacijami, lahko bodo opazili morebitne stiske v skupnosti ter nanje pravočasno odgovorili," pojasnjujejo na ministrstvu.

"Če bi imel ta osebni zdravnik možnost poklicati kolege iz skupnostne obravnave in prositi za pomoč, bi mi sedli v avtomobil in potrkali na vrata, pri tem fantu bi bilo treba biti, in to toliko časa, da bi se nekaj spremenilo," so ponazorili na omenjenem primeru 21-letnika.

Vlaganje v preventivno se izplača
Obenem poudarjajo, da se vlaganje v duševno zdravje izplača, saj duševne bolezni po navadi poberejo tri ali štiri odstotke BDP-ja, posamezni preventivni programi pa glede na ameriške študije povprečno prinesejo 12,5 dolarja na en vložen dolar - približno enako razmerje se pričakuje v Sloveniji.

Po končanem desetletnem obdobju, ki ga pokriva omenjena resolucija, tako pričakujejo bolje uslišane potrebe na tem področju, manjšo stigmatizacijo, pomoč ljudem bližje domu, manj bolniških dopustov, upad števila ponovnih hospitalizacij - v Sloveniji imamo na leto 8.000 hospitalizacij duševnih bolnikov, od tega gre pri kar treh četrtinah za ponovne primere.

Stres, naš vsakdanji
Obdobne raziskave so sicer pokazale, da se vse več Slovencev s stresom sooča vsakodnevno - leta 2012 je bilo takih 48 odstotkov, do lani pa je naraslo že čez polovico, na 55 odstotkov. "Od tega je bila četrtina taka, ki ta stres težko obdeluje," opozarja psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek.

Slovenci tako najpogosteje poiščejo pomoč zaradi stresnih motenj, anksioznosti in depresije ter zaradi shizofrenije in začetne demence.

Namesto kozarca raje v roke knjigo
V porastu je tudi stres v službi - vsakodnevni stres zaradi slabih odnosov na delovnem mestu je znašal 10 odstotkov, do lani se je skoraj podvojil.

"Stres na delovnem mestu je povezan s tem, da se premalo zavedamo, da smo premalo odgovorni za svoje zdravje in tudi za duševno blagostanje, ter tako velikokrat vztrajamo v situaciji, iz katere bi lahko dejansko že odšli," je spomnila Dernovškova.

Alarmantno pa je tudi stališče nekaterih delodajalcev, da imajo najrajši zaposlene, ki imajo majhne otroke in pa dolgove, saj bodo ti privolili v vsakršne pogoje. A delodajalci morajo ugotoviti, da je delavec, ki je v nepotrebnih stiskah, slabše produktiven, prav tako je zanje večja izguba, če ga naučijo nekega delovnega procesa, on pa nato zaradi stiske odide na bolniški dopust ali k drugemu delodajalcu," polaga na srce sogovornica, ki ob tem svetuje tudi prebiranje knjig, kot sta Delo s teboj me ubija in Kdo je tu nor? 101 predlog, kako preživeti norosti na delovnem mestu.

V boju s stresom pa Slovenci (pre)pogosto posegajo tudi po alkoholu, Slovenija se uvršča v vrh držav s to težavo. "Zatekanje k zlorabi alkohola je eden izmed najbolj sprejetih in razumljivih načinov soočanja z vsakodnevnim stresom, vendar pa prinaša zgolj kratkoročno ugodje na račun dolgoročne škode," opozarja psihiatrinja, ki ljudem svetuje, naj pijejo le, kadar so dobre volje in v družbi, nikoli pa takrat, kadar se slabo počutijo in bi želeli s tem premagati težave.