V Sloveniji je bilo do zdaj proti HPV-ju cepljenih okoli 3.000 deklic. Foto: EPA
V Sloveniji je bilo do zdaj proti HPV-ju cepljenih okoli 3.000 deklic. Foto: EPA
Ginekolog
Za triletno obdobje presejanja se je ginekološka stroka odločila na podlagi tega, da je nastanek raka na materničnem vratu dolgotrajen proces. Foto: MMC RTV SLO

O varnosti cepljenja proti virusu HPV-ja smo že poročali. Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da v Sloveniji resnih stranskih učinkov cepljenja niso ugotovili. Kljub temu pa iz tujine prihajajo poročila celo o smrtih, ki naj bi bile povezane s cepljenjem.

Odvzem brisa materničnega vratu ostaja, raka naj bi bilo po cepljenju manj
Zato smo se vprašali, ali bi bilo bolj smiselno uvesti pogostejše preventivne preglede z jemanjem brisov na materničnem vratu, in dokler ne bodo znani vsi stranski učinki cepljenja proti HPV-ju, to zadržati. Borut Kobal, predstojnik kliničnega oddelka za ginekologijo na Ginekološki kliniki Ljubljana, je za MMC povedal, da bo presejanje raka na materničnem vratu (torej odvzemi brisa) ostalo tudi po cepljenju proti virusu HPV-ja, pričakujejo pa, da bo pri cepljeni populaciji delež tistih s predrakavimi spremembami pomembno manjši.

Kot je znano, je do leta 2002 veljalo pravilo, da se bris ženski odvzame vsako leto, od leta 2002 pa je do tega upravičena le vsaka tri leta. Kobal je pojasnil, da odvzem brisa na tri leta velja za tiste ženske, pri katerih so bili najmanj trije predhodni brisi negativni. Za triletno obdobje presejanja se je ginekološka stroka odločila na podlagi tega, da je nastanek raka na materničnem vratu dolgotrajen proces, je pojasnil Kobal. Okoli desetina žensk ima posledice okužb s trajnimi spremembami v celicah, večina sprememb pa ne napreduje do invazivnega raka na materničnem vratu. Pogostejše izvajanje presejanja bi lahko privedlo tudi do pretiranega oziroma nepotrebnega zdravljenja, še dodaja.

Zora pripomogla k temu, da si je več žensk izbralo svojega ginekologa
Na vprašanje, ali bi pogostejše jemanje brisa povečalo delež žensk, ki preventivno obiskujejo ginekologa - po nekaterih informacijah ima svojega ginekologa le vsaka peta ženska - pa je Kobal odgovoril nikalno in dodal, da je glede raka na materničnem vratu najboljši odgovor državni program Zora. Ko se ženska odzove vabilu Zore, pa lahko opravi tudi splošen ginekološki pregled.

Program Zora deluje od leta 2003 in v tem času si je bistveno več žensk izbralo svojega ginekologa ter opravilo preventivni pregled z odvzemom brisa, so za MMC povedali na ministrstvu za zdravje. Pregledanost ciljne skupine žensk je v triletnem obdobju znašala 71,2 odstotka. Leta 2007 je bilo tako odvzetih 186.711 brisov. Kot že omenjeno je za rakom na materničnem vratu leta 2007 zbolelo 151 žensk, lani pa po neuradnih podatkih 130.