V kriznih časih je treba dobro premisliti, kašen kratkoročni in dolgoročni vpliv na zdravje celotnega prebivalstva bo imelo varčevanje, še posebej z vidika ranljivih skupin, so na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) poudarili v sporočilu za javnost.

"Glavne determinante zdravja, kot so bivalne razmere, izobrazba, prihodki, socialna omrežja, delovno okolje, regija bivanja, zaposlenost, prometna varnost ter dostopnost in dosegljivost zdravih izbir in zdravstvenih storitev, imajo namreč lahko pozitivne ali negativne posledice za zdravje posameznikov in populacije," so zapisali.

Še več stresa za ženske
Socialno-ekonomski položaj vpliva na dolžino življenja posameznika, poudarjajo. Po podatkih iz leta 2010 v Sloveniji moški iz srednjega sloja umirajo v povprečju 4,5 leta prej kot tisti iz višjega, medtem ko moški iz nižjega sloja umirajo še 5,6 let prej kot moški iz srednjega sloja, navajajo na IVZ-ju.

Ženske v Sloveniji v kriznih časih poleg večinskega bremena skrbi za nego in gospodinjstvo, prevzamejo nase še več plačanega dela, tudi v slabših pogojih, in tudi neplačanega dela, povezanega s skrbjo za druge, otroke, bolne, ostarele, in gospodinjstvo, vse to pa vpliva na njihovo zdravje.

Prizadete so praktično vse skupine prebivalstva
Ne nazadnje kriza po mnenju inštituta v veliki meri prizadene tudi družine v nastajanju in mlade družine. Revne družine, samski starši, družine s šibko socialno mrežo in družine z nizkimi dohodki, ki jim grozi zdrs pod mejo revščine, pa predstavljajo ranljive skupine, ki potrebujejo posebno skrb, tudi pri zdravju.

Ugotovitve raziskav kažejo tudi na manj zdrav način življenja mladostnikov iz revnejših družin. S slabšimi zdravstvenimi izidi pri mladostnikih pa je povezana tudi nezaposlenost staršev, še ugotavljajo.

Na IVZ-ju se ob tem sklicujejo tudi na opozorila Svetovne zdravstvene organizacije, da če se v kriznih okoliščinah zmanjša financiranje javnega zdravstvenega sektorja, bo zelo verjetno padla kakovost zdravstvene oskrbe.