se revščina in z njo povezane psihoze.

V teh dneh v Portorožu poteka slovenski psihiatrični kongres, ki se ga udeležuje več kot 300 stokovnjakov. Od zadnjega srečanja so pretekla že štiri leta, v tem času se je zgodilo veliko sprememb.

Narašča število otrok in starostnikov, ki imajo težave s psihičnim zdravjem, alkoholna zloraba je vse pogostejša med mladimi in ženskami, povečujejo se revščina in z njo povezane psihoze, narašča samomorilnost. To področje sta prvič začela urejati zakona iz leta 2008, smernice pa bi moral dajati nacionalni program za duševno zdravje, poudarja stroka.

Ekonomska kriza je postala poseben izziv tudi za psihiatre. Z motnjami razpoloženja in anksioznimi motnjami se srečuje že vsak peti Slovenec. Imamo pa le pet aktivnih psihiatrov na 100.000 prebivalcev. Zdenka Čebašek Travnik, psihiatrinja in varuhinja človekovih pravic, opozarja, da je dostopnost do zdravnikov najslabša v manj razvitih regijah, otežena pa še s plačljivostjo storitev: "Ljudje, ki so revni, ki imajo manj sredstev, pa tudi več težav, imajo v naši državi še slabšo dostopnost do teh storitev."

Na prvi pregled pri psihiatru je treba čakati v povprečju od dva do tri mesece. Za ljudi v hudi stiski pa je vsak delavnik odprta urgentna psihiatrična ambulanta v Ljubljani. Predsednica Združenja psihiatrov doktorica Blanka Kores Plesničar poudarja, da je pri nas dostop do psihiatra mogoč brez napotnice. "Psihiater je dostopen vsakomur. Opažamo pa težave pri dostopnosti prvega pregleda starostnikov."

Sogovorniki opozarjajo še na naraščanje števila tako imenovanih terapevtov, ki pa so slabo usposobljeni ali sploh brez ustrezne izobrazbe, brez licence in morda celo brez dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Taka nestrokovnost lahko povzroči veliko škodo, pravijo.