"Če ima posameznik samomorilne misli, je ključna komunikacija. Takih misli se ne sme pometati pod preprogo ali jih obravnavati kot nekaj, s čimer se lahko ukvarjamo pozneje," ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora opozarja predsednik sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji Slovenije pri zbornici Darko Loncnar.

Tudi minister za zdravje Aleš Šabeder je poudaril, da je v prizadevanjih za preprečevanje samomora pomemben prav vsak. Kot je dejal, veliko samomorov preprečimo, in veseli ga, da v Sloveniji opažamo upad števila samomorov. "To je vsekakor spodbuda za vaše in naše delo v prihodnosti in kaže, da lahko skupaj zmoremo," je poudaril.

Kot pomemben korak naprej na tem področju je navedel tudi sprejetje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje od 2018 do 2028, ki po njegovih navedbah prinaša ustreznejšo organizacijo služb in storitev na področju duševnega zdravja, predvideva zgodnjo identifikacijo ogroženih oseb, zagotavlja dostopnost do pomoči in obravnavanje samomorilno ogroženih.

Sorodna novica V iskanju ravnovesja med destigmatizacijo in promocijo samomora

Vsako leto umre 800.000 ljudi

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi samomora umre 800.000 ljudi. Samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) se je med letoma 2010 in 2016 nekoliko zmanjšal ‒ v letu 2016 je bilo na svetovni ravni 10,5 samomora na 100.000 prebivalcev ‒, vendar pa je število umrlih zaradi vse večjega svetovnega prebivalstva ostalo podobno.

"Kljub napredku še vedno vsakih 40 sekund zaradi samomora umre ena oseba," opozarja generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus. Poudarja, da je vsaka smrt tragedija za družino, prijatelje in sodelavce. Vse države pa je pozval, naj v nacionalne zdravstvene in izobraževalne programe na trajnosten način vključijo preizkušene strategije preprečevanja samomorov.

Padanje samomorilnega količnika

V Sloveniji smo po številu samomorov nad evropskim povprečjem: lani je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar pa v zadnjih dvajsetih letih dosegamo upadanje števila samomorov, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga imeli v letu 2018, je najnižji od leta 1965 naprej.

Regije na vzhodu bolj ogrožene

Trend upadanja je opazen v praktično vseh starostnih skupinah. Po besedah Saške Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa že vrsto leto opažajo izrazite razlike med regijami; bolj ogrožene so regije na vzhodu, kar sovpada tudi z razlikami v kazalnikih duševnega zdravja. Prav tako so razlike med spoloma, saj je samomorov med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami. Pri poskusih samomora pa je razmerje ravno obratno: več jih je pri ženskah, manj pri moških. Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 353 oseb, od tega 274 moških in 79 žensk.

Kot pravi minister za zdravje Aleš Šabeder, so podatki o zmanjševanju števila samomorov vsekakor spodbuda za delo v prihodnosti in kažejo, "da lahko skupaj premagamo marsikateri izziv za preprečevanje samomorilnega vedenja".

Rumeno-oranžne pentlje v znak solidarnosti s tistimi, ki jih je prizadel samomor

O problematiki samomorilnosti beseda teče tudi na celodnevnem posvetu, ki ga NIJZ organizira skupaj z Inštitutom Andrej Marušič, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja ‒ Ozara. V znak podpore prizadevanjem za preprečevanje samomorov, predvsem pa solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor na kakršen koli način prizadel, pa bodo ‒ letos prvič tudi v Sloveniji ‒ delili rumeno-oranžne pentlje.