Milojka Kolar Celarc je predstavila sadove dela zadnjih petih mesecev, odkar je prevzela prvi položaj na ministrstvu za zdravje. Letošnji rebalans proračuna zdravstvu prinaša dodatnih 106,9 milijona evrov, kar je 29 odstotkov več kot v rebalansu za leto 2014, je poudarila.

"Prav je, da se o zdravstvu razmišlja kot o naložbi in ne le kot strošku oziroma odhodku," je pokomentirala na novinarski konferenci.

Skoraj ves novi denar bo v celoti porabljen za nujna vlaganja, je zatrdila. Mednje sodi dokončanje devetih od desetih urgentnih centrov po državi in druga faza izgradnje diagnostično-terapevtskega servisa oz. nove urgence v Ljubljani. "S tem bomo vsem Slovencem zagotovili boljšo in hitrejšo dostopnost, predvsem tistim, ki so življenjsko ogroženi," je napovedala.

Zastali projekt elektronskega zdravja
Nadaljeval in dokončal se bo tudi projekt e-zdravje, ki je v preteklosti zastal ravno zaradi pomanjkanja sredstev. Projekt bo po ministričini oceni prinesel tudi pozitiven učinek na krajšanje čakalnih dob. Naročanje bolniških pregledov in vodenje čakalnih dob bo popolnoma elektronsko in vsak državljan bo lahko kadar koli preveril, kje se najmanj čaka. Centralno e-vodenje bo tudi onemogočilo ročno popravljanje. Sicer ostaja še ena ovira: manko dovoljšne pravne podlage za zbiranje osebnih podatkov, kar naj bi z zakonskimi spremembami odpravili v predvidoma treh mesecih.

Nov denar bo olajšal položaj v bolnišnicah, ki so v času nižanja prihodkov od leta 2009 nosile glavni del finančnega bremena, je dejala ministrica. Zagotovila bo "boljše vrednotenje" nekaterih programov.

Skupna javna naročila
Milojka Kolar Celarc prihranke obljublja tudi s sistemom skupnih javnih naročil, v katerega jim je do zdaj uspelo vključiti vseh 28 slovenskih bolnišnic. Postopek vodi delovna skupina na ministrstvu za javno upravo in je že pripravila skupen razpis, ki bo pokril 65 odstotkov vseh potreb po zdravilih. Ker se cene posameznih zdravil po bolnišnicah razlikujejo tudi do 20 odstotkov, naj bi s skupnim nastopom prihranili najmanj 7 milijonov evrov.

Za vse druge medicinsko-tehnične pripomočke bo ministrstvo še pripravilo standarde, na katerih bodo osnovana javna naročila, in naj bi stekli prihodnje leto. Razpis za nakup opreme za urgentne centre so sicer že izvedli prek skupnega naročila (brez omenjenih standardov).

Problematika zaposlenih v zdravstvu
Medicinske sestre v UKC-ju Ljubljana so dobile izplačanih 20.000 dejansko opravljenih nadur in ministrica zagotavlja, da je tudi po drugih bolnišnicah podobno. Napovedala je, da bo izplačevanje še naprej preverjala prek članov v svetih zavodov.

S sindikatom delavcev v zdravstveni negi so se začela usklajevanja: strateški svet bo do poletja pripravil smernice za oblikovanje priporočil.

Celovita analiza zdravstvenega sistema
Pred začetkom kakršnih koli celovitih reform želi ministrstvo izvesti obširno in celovito analizo slovenskega zdravstva in njegove uspešnosti. Ministrica Kolar Celarc je izrazila obžalovanje, da ministrstvo do zdaj česa takega še nikoli ni izvedlo, saj dobre spremembe lahko temeljijo le na dobrih podatkih.

Analiza nastaja v sodelovanju s strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in bo predvidoma stala 360 tisoč evrov. Ker se osredinja na ekonomiko zdravstva, bo sodeloval tudi Umar, pa še državni statistični urad, Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa zdravstvene zbornice in združenje bolnikov. Skupaj s predlogi rešitev naj bi bila pripravljena do konca leta.

Vodovod na onkologiji
Sporni vodovod na onkološkem inštitutu v Ljubljani je težave začel povzročati že kmalu po vselitvi v prejšnjem desetletju. Že nekaj časa poteka postavitev popolnoma novega vodovoda, in to ob vzporednem delovanju ustanove, je pojasnil v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar. Dela so naporna tako za bolnike kot za osebje in kmalu se bodo preselila tudi na urgentni del. Izvajalec zanj je že bil izbran na razpisu, a ministrstvo imena za zdaj ne želi razkriti. Cena obnove pa se je znižala, je poudaril Glažar, in sicer s prvotno predvidenih 9 milijonov evrov na slabih sedem.

Dokumenti za zdravje
Odmev vladne namere, da bi davčno bolj obremenila sladke pijače, je Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad prebivalcev Slovenije, ki je pravkar prestala javno obravnavo, je razkrila Mojca Gobec, v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje.

Z njo namerava izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev v vseh starostnih skupinah, še posebej pa pri socialno ogroženih. Glavni razlog zanjo je, da v Sloveniji narašča število ljudi s čezmerno telesno maso (debelih), posledično pa tudi število bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Prezgodnja obolevnost zaradi teh bolezni skrajšuje leta zdravega življenja in vpliva na kakovost življenja prebivalcev, zmanjšuje produktivnost ter povečuje stroške zdravstvene oskrbe.

Deset prednostnih področij se sklada z nekaterimi drugimi državnimi resolucijami, kjer bo ministrstvo iskalo sinergije. Denimo, ukrepi kmetijske politike za samooskrbo so skladni z namero povečane porabe lokalno pridelanega sadja in zelenjave; pa tudi strategije slovenskega turizma, ki našo državo predstavlja kot aktivno in zeleno destinacijo.

Gobčeva je opozorila, da že zdaj letno za rakom zboli 14.300 ljudi. "Rojeni leta 2011 lahko pričakujejo, da bo vsaka tretja ženska ter vsak drugi moški zbolel za neko obliko raka," je nadaljevala. Strategija bo po njenem mnenju omogočala, da bo vsak lahko pričakoval malo boljšo statistiko. Napovedala je še podaljšanje in razširitev programov Svit ter Dora.