Tudi čakalne dobe vplivajo na dolgotrajnost bolniških staležev, ugotavlja Radomir Vučkovič z ZZZS-ja. Foto: MMC RTV SLO
Tudi čakalne dobe vplivajo na dolgotrajnost bolniških staležev, ugotavlja Radomir Vučkovič z ZZZS-ja. Foto: MMC RTV SLO
Denar
Bolezen stane. ZZZS ocenjuje, da bo za bolniška nadomestila do konca leta porabil med 216 in 218 milijoni evrov. Foto: MMC RTV SLO

Število bolniških staležev do 30 dni je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta upadlo za okoli 20.000. Medtem ko jih je bilo v primerljivem obdobju lani 325.410, so jih letos našteli 304.287. Nekoliko daljši pa je povprečni čas trajanja bolniškega staleža, saj se je z 8,9 povišal na devet dni.

Manj kratkotrajnih bolezni ...
Odstotek izgubljenih delovnih dni v breme delodajalca je v prvem polletju letošnjega leta znašal 2,22 odstotka, ta kazalnik pa se je v obdobju med letoma 2000 in 2009 znižal za 0,9 odstotne točke, kar kaže, da se število bolniških odsotnosti v breme delodajalca znižuje, je pojasnil Radomir Vučkovič z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vučkovič je prepričan, da so se delodajalci začeli sistematično ukvarjati s to problematiko, kar je dalo prve učinke.

... a več huje bolnih zaposlenih
Drugačno pa je stanje na področju dolgotrajnih bolniških staležev, torej tistih, ki jih krije ZZZS. Njihovo število se je namreč povišalo za 2.000 (s 132.676 primerov na 134.680 primerov), povprečno trajanje bolniške pa se je z 18 dni povišalo na 18,9.

Razlogi so večplastni. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer se spoprijemamo s krizo, pritiski, odpuščanjem, stečaji in likvidacijami, kar vse vpliva na zdravje delavcev, meni Vučkovič. "Vse to pripomore, da delavci resno zbolevajo," je dejal in omenil tudi predolgo čakanje na oceno invalidnosti, dolge čakalne dobe za specialistilčne preglede in posege ter rehabilitacijo. Mnogi namreč na omenjeno čakajo v bolniškem staležu.

Napogosteje bolni so poštarji in kurirji
Največ bolniških odsotnosti je ugotovljenih na področju poštne in kurirske dejavnosti, sledijo pa zaposleni v v gostinstvu in nastanitveni dejavnosti, zdravstvu, oskrbi stavb in okolice, socialnem varstvu, varovanju in poizvedovanju ter javni upravi in obrambi. Podatki so povezani z absolutnim številom zaposlenih v naštetih dejavnostih, saj npr. v gradbeništvu statistično ni veliko odsotnosti, kar je povezano s številnimi delovnimi pogodbami za določen čas in velikim številom tujih delavcev, pojasnjuje Vučkovič.

ZZZS bo do konca leta za "bolniške" porabil vsaj 216 milijonov evrov
Delodajalci krijejo okoli 55 odstokov bolniških nadomestil, ZZZS pa 45 odstotkov. V prvem polletju letošnjega leta je znesek, ki ga je bilo treba pokriti, znašal več kot 250 milijonov evrov. ZZZS je sicer za pokritje "bolniških" do zdaj namenil 9,6 odstotka svojih odhodkov, do konca leta pa naj bi zanje porabil med 216 in 218 milijoni evrov.