Bolniku, ki se je bojeval tako z virusom HIV kot z levkemijo, so leta 2007 presadili kostni mozeg darovalca, ki je imel genetsko mutacijo, za katero je znano, da daje bolnikom naravno odpornost proti virusu.
Skoraj štiri leta po presaditvi je virus izginil in zdi se, da se tudi ne skriva nikjer v njegovem telesu, je povedal Thomas Schneider iz berlinske bolnišnice Charite. "Naši rezultati nakazujejo, da smo tega pacienta ozdravili virusa HIV," so zapisali v reviji Kri.

Raziskovalci aidsa tovrstni pristop pri zdravljenju bolnikov s HIV-om kategorično zavračajo. Presaditev kostnega mozga je zadnji ukrep pri za zdravljenje raka, kot je levkemija. Predvideva uničenje pacientovega lastnega kostnega mozga - kar je že sam po sebi grozljiv postopek - nato pa presadek darovalca, ki ima isto krvno skupino in karseda podoben tip imunskega sistema. Potrebni so meseci okrevanja, medtem ko presadek raste in obnavlja pacientov imunski sistem.
Mutacije najpogostejše pri severnih Evropejcih
"Ni praktično in lahko ubija," je povedal dr. Robert Gallo iz Inštituta za človeško virologijo na Univerzi v Marylandu, ki je pomegal odkriti človeški virus pridobljenega pomanjkanja imunosti, ki povzroča aids. "Lahko gre za zdravilo, to je gotovo, a povsem prepričani ne moremo biti, dokler človek ne umre in lahko na njem opravimo radikalno genetsko analizo posmrtnega tkiva."
Mutacija prizadene receptorja, celično odprtino, imenovano CCR5, ki jo virus aidsa uporablja, da vstopa v celice, ki jih nato okuži. Od 90. let dalje znanstveniki vedo za mutacije pri nekaterih ljudeh, večinoma severnoevropejskega rodu, ki so redko okuženi s HIV-om. "Dejansko so odporni," razlaga Gallo.
Nekateri raziskovalci razvijajo idejo genske terapije, s katero bi zdravili ali skušali ozdraviti HIV, a tehnologija je še vedno na eksperimentalni stopnji.

"Zanimiva zadeva"
"Nočem biti pesimist glede zanimive zadeve, a točno to je - zgolj zanimiva zadeva," je povedal Gallo. Schneiderjeva ekipa spremlja bolnika, mu odvzema vzorce njegovega debelega črevesa, jeter, medvretenčne tekočine in možganov. Vse te vzorce so testirali za sledmi virusa, ki se ga težko zazna, če ne inficira celic aktivno. Vsi ti kraji so osumljeni "rezervoarji" , kjer se lahko HIV skriva več let.
Schneiderjeva ekipa je ugotovila, da naj bi imel njihov bolnik polno delujoč imunski sistem, ki se zdi genetsko identičen celicam darovalca, ne pa lastnim imunskim celicam. Ekipa ni našla nobene sledi HIV-a.
Po svetu je 33 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV , aids pa jih je ubil že prek 25 milijonov, odkar se je v 80. letih začela pandemija. Koktajli močnih zdravil lahko virus obvladajo, tako da lahko bolniki še leta živijo normalno življenje, a cepiva ali zdravila za aids ni.