Sprememba vremena in začetek vrtca in šole pomenita tudi več prehladnih ter drugih obolenj pri otrocih. Na dveh otroških oddelkih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana največ otrok trenutno zdravijo zaradi okužb dihal, dehidracije ob akutnih okužbah prebavil, okužb mehkih tkiv in nekaj zaradi okužb sečil. Ker bomo, kot kaže, to jesen in zimo živeli brez omejitev za obvladovanje epidemije, pediatre in infektologe skrbi povečanje števila različnih okužb med otroki.

"Predvsem virusnih okužb dihal pri otrocih, ker so bili otroci zadnji dve leti več v domači oskrbi in z njihovo vrnitvijo v skupna varstva pričakujemo večji pojav teh okužb. Vendar pa opažamo, da so se nekatere te virusne okužbe začele pojavljati zunaj sezonskih vrhov, tako kot na primer okužba z respiratornim sincicijskim virusom," pojasni Mojca Rožič, pediatrinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana.

Respiratorni sincicijski virus je zelo pogost povzročitelj okužb dihal pri dojenčkih in otrocih v zgodnjem otroštvu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se približno dve tretjini dojenčkov okužita z respiratornim sincicijskim virusom v prvem letu življenja, do konca drugega pa se okuži skoraj vsak otrok.

Infekcijske bolezni, tudi pri otrocih, se pojavljajo v sezonskih nihanjih. "V jesensko-zimsko-spomladanskem času so najpogostejše okužbe dihal, tako virusne kot bakterijske ali bakterijske kot zapleti prvotno virusne okužbe. Gripa kasno jeseni in pozimi. Črevesne okužbe skozi celotno leto, vendar virusne okužbe (rotavirus, norovirus) bolj jeseni in spomladi, v toplih mesecih z vrhom poleti pa je nekaj več bakterijskih drisk," našteva pediatrinja in dodaja, da je od pozne pomladi do jeseni tudi največ primerov klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze. Norice pa se najpogosteje pojavljajo od jeseni do spomladi.

Zakaj so otroci, ki gredo prvič v vrtec, tako pogosto bolni?

"Ker je njihov imunski sistem 'naiven', kar pomeni, da se še ni srečal z virusi, ki trenutno krožijo v populaciji," razloži Mojca Rožič, zato ni nič nenavadnega, "da so otroci ob vstopu v skupinsko varstvo v prvi sezoni tri dni v vrtcu in potem en teden doma, potem znova tri dni v vrtcu in znova en teden doma. V prvi sezoni po vstopu v vrtec prebolijo v povprečju 8–10 virusnih obolenj, v drugi sezoni že manj. Potem pa so tu seveda mogoči še dodatni bakterijski zapleti, kot na primer akutno vnetje srednjega ušesa. In prav to je žal čisto običajno."

Otroci te okužbe pogosto prenesejo na starše, kar je na prvi pogled nenavadno, saj bi pričakovali, da so starši odporni proti tem okužbam. A ni čisto tako, kot pove pediatrinja, "ti starši niso preboleli teh virusnih obolenj, ki trenutno krožijo v populaciji, pa tudi običajna virusna obolenja ne zapuščajo dosmrtne odpornosti".

Zakaj otroške izpuščajne bolezni puščajo trajno imunost?

Med otroške izpuščajne bolezni spadajo norice, rdečke, ošpice, peta in šesta bolezen ter škrlatinka. Norice so najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo morajo pediatri v Sloveniji prijaviti. Vsako leto je prijavljenih od 10 tisoč do 14 tisoč primerov. Značilna znaka sta povišana telesna temperatura in mehurčkast izpuščaj na koži. Kar 90 odstotkov otrok preboli norice do 15. leta. Imunost po teh boleznih je trajna.

Mojca Rožič razloži, da z izjemo škrlatinke te bolezni povzročajo virusi. "Če še kdaj pridemo v stik s to boleznijo, ne zbolimo. To pa zato, ker se telo na te bolezni odzove tako, da s svojim imunskim sistemom stvori obrambo, protitelesa in celice imunskega sistema, ki nas varujejo pred ponovno okužbo. In te celice imajo neke vrste spomin. Ko naše telo ponovno pride v stik s povzročiteljem bolezni, ki smo jo že preboleli, jo tako prepozna in se nanj odzove, zato ne zbolimo znova. Ob tem pa smo samo še okrepili ta spomin našega imunskega sistema."

Zakaj otroke prvič cepijo že pri treh mesecih?

Po programu cepljenja otroci prvi odmerek cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B prejmejo pri treh mesecih starosti. Tako zgodaj pa zato, ker je pomembno, v katerem obdobju se srečamo z okužbo, razloži Gašper Markelj s Pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana. "Za okužbe, ki jih preprečujemo s cepljenjem, je znano, da če se srečamo zelo zgodaj, lahko povzročijo veliko težav, povzročijo lahko poškodbe, invalidnost, smrt. In zato je pomembno, da cepimo, preden je možnost, da se s temi okužbami srečamo. V nekaterih državah, kjer je socialni sistem narejen tako, da gredo starši v službo že pri štirih mesecih, cepijo otroke še prej. Do pred kratkim smo še v Sloveniji cepili ob odpustu iz porodnišnice, kar se je pa zdaj nekako spremenilo," pojasnjuje Markelj, ki poudarja, da je skrb, da bi cepljenje začeli prezgodaj, odveč.

Vsak 10. otrok v razvitem svetu ima alergijo na hrano

Ker pri otrocih imunski sistem in drugi organski sistemi šele dozorevajo, so v zgodnjem otroštvu pogoste alergije na hrano. Kar 95 odstotkov vseh prehranskih alergij zajemajo alergije na kravje mleko, jajca, pšenico, arašide, oreščke, ribe. Zato so uživanje teh živil nosečnicam, doječim materam in otrokom nekoč odsvetovali. "Potem smo pa ugotovili, da je veliko boljše, če se srečujemo s temi alergeni sploh v imunsko privilegiranem času, ko mama še doji, ko so še prisotna njena protitelesa. Pomembno je, da se z alergeni srečujemo, da nimamo nepotrebnih diet," pojasni Mojca Zajc Avramovič s Pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana in dodaja, da je najbolje, da se otroci s potencialno alergenimi živili seznanijo skozi prebavila.

Ker alergije na oreščke lahko sprožijo hude alergijske reakcije, so zdravniki na njih še posebej pozorni. Pred nekaj leti so raziskovalci ugotovili, da je v Izraelu manj alergij na arašide kot v drugih razvitih državah, in odkrili, da zato, ker tam otroci že zelo zgodaj začnejo uživati hrano iz arašidov, podobno smokijem. In kot pove Mojca Zajc Avramovič, zato danes svetujejo uvajanje arašidov zelo zgodaj, predvsem otrokom, ki so nagnjeni k razvoju alergij: "Torej tisti, ki so alergični na jajca, ki imajo sorojence, ki so že alergični na hrano, ki imajo to v družini. Tudi drugim svetujemo, da se arašidi uvajajo res zgodaj, med 4. in 6. mesecem. Seveda, ne smokijev, to ni zdrava hrana. Mi priporočamo arašidovo maslo, sploh tako, ki je primerno tudi za dojenčke. Kakšno tako primerne izdelave, ki je tudi za dojenčke primerno."