Ti sicer ne delajo v njihovi vaški ambulanti, temveč po bolnišnicah v Sloveniji in na tujem.

Glede na to, da imamo v Sloveniji približno dva zdravnika in pol na tisoč prebivalcev, je Prvačina z devetimi zdravnicami in zdravniki zagotovo statistična posebnost. Čeprav so iz iste vasi, pa se ta "zdravniški nonet" skupaj še ni sestal. Vlasta Gregorič, upokojena specialistka ginekologije in porodništva: "Ne, nikoli. To je prvič, da smo se dobili. Prav zanimivo je, kako nas je poklicna pot vodila vse v isto smer, življenjska pot pa nas je raztresla po vsej državi in na tuje. Prijetno je takšno srečanje, soočile smo se generacije in izmenjava izkušenj je res zanimiva. Dejstvo pa je, korenine nas povezujejo - Prvačina je naša srčika."

Ideja je dolgo tlela
V Prvačini je dolgo tlela ideja, da bi zbrali "prvački zdravniški nonet". To so Alojz Zorn, Branko Zorn, Ljubo Koršič, Vlasta Gregorič, Igor Gregorič, Silvan Saksida, Igor Koršič, Jasna Humar in Irena Žorž. Imajo pa tudi podmladek: za študij medicine se je odločil Borut Furlani, ki se je na medicinsko fakulteto v Ljubljani vpisal kot diamantni maturant in tako obeta, da se bo žlahtna zdravniška tradicija v kraju nadaljevala. "Ne samo za nonet, zdravnikov v naši vasi bo kmalu za nogometno moštvo," je bilo slišati iz občinstva v polni dvorani. "Svojim" zdravnikom je prišlo prisluhnit ogromno ljudi, dvorana prvaškega Sokolskega doma je pokala po šivih.

Združiti deveterico ni bilo preprosto
Predsednica krajevne skupnosti Prvačina Nives Černe je povedala, da so najprej želeli narediti manjše, bolj lokalno obarvano srečanje zdravnikov in krajanov. Ideja pa je prerasla v velik dogodek, ki sta se ga udeležila predsednik države Borut Pahor in predsednica Zdravniške zbornice Zdenka Čebašek - Travnik. Vabljena je bila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki pa se je zaradi bolezni opravičila. "Želimo ji čimprejšnje okrevanje, tudi zato ker imamo zanjo ogromno vprašanj," so poudarili prvaški zdravniki.

Nives Černe, "vaška županja", je po uspešnem srečanju zadovoljno napovedala: "Takšna pogovorna srečanja bi radi naredili tradicionalna. Začeli smo z zdravniki. To je bil res velik zalogaj. Dobiti vseh devet iz vse Slovenije in tujine v rodno Prvačino – ni bil mačji kašelj. Pravzaprav je bil to za nas pravi logistični podvig. Težko ga bomo ponovili. Imamo pa še druge sokrajane, na katere smo lahko upravičeno ponosni: dobre glasbenike, drugi najstarejši slovenski pihalni orkester Prvačka pleh muzika, pa seveda dobre športnike. Nikoli se ne ve, lahko nam uspe združiti še katere od njih v posebno srečanje."

Biti zdravnik je poslanstvo
Deveterico, zapriseženo Hipokratu, je v Prvačini predstavila novinarka in urednica Primorskih novic Vesna Humar, tudi sama Prvačanka. Tako je pogovorni večer prijetno in hudomušno zaokrožila tudi z vaškimi zgodbami, ki povezujejo več generacij zdravniškega prvaškega noneta. Vsakega od njih je pot v medicino vodila drugače, vsem pa je skupni imenovalec: "Biti zdravnik – je poslanstvo!" Zanimivo je bilo slišati, kdo in kako je posameznega navdušil za "belo haljo".

Specialistka ginekologije in porodništva Vlasta Gregorič, ki je dolga leta delala v šempetrski porodnišnici, nekaj let pred upokojitvijo pa v javni in zasebni ambulantni praksi, je simpatično povedala: "Kot najstnica sem morala v bolnišnico zaradi razlitja slepiča. Okrog mene so bili sami lepi zdravniki, postavni fantje, pravi apoloni … In takrat sem se odločila, da hočem biti čim bližje njim. Le kako drugače – če ne tako, da tudi sama postanem zdravnica. In tako sem šla med 'bele halje'."

Ljubo Koršič, specialist na Oddelku za urologijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, pa s prvega srečanja z bolnišnico nima najlepših spominov: "Kot najstnik sem se polomil, moral sem na operacijo, dobil sem vijake v nogo, ležal sem v polni sobi stare bolnišnice. Vse okrog mene je smrdelo, zaudarjalo, stare železne postelje so škripale, ljudje so kričali … Grozna izkušnja … Morda me je v medicino potem peljala težnja, da sem hotel vse to spremeniti!"

Le malo jih je ostalo v rojstni dolini
Večina od deveterice zdravnic in zdravnikov je poklicno pot nadaljevala po vsej Sloveniji in na tujem. Le malo jih je ostalo v rojstni Vipavski dolini. Najstarejši med njimi, Alojz Zorn, upokojeni otorinolaringolog, je delal v izolski bolnišnici: "Res sem celo poklicno kariero naredil drugje, toda vedno sem se rad vračal v Prvačino, med svoje ljudi."

Igor Koršič se je po specializaciji iz anesteziologije zaposlil kot splošni zdravnik v Ljubljani: "Večina se je odločila za delo v strokovni specializaciji, jaz pa sem se po končani specializaciji odločil, da se vrnem v primarno zdravstvo. Vemo, da je premalo splošnih in družinskih zdravnikov, meni pa se zdi tisti prvi stik z bolnikom najpomembnejši!"

Jasna Humar, specialistka splošne kirurgije in predstojnica Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo v slovenjegraški bolnišnici, je na Koroško odšla s "trebuhom za kruhom": "Ko sem končala študij, takrat v domači, šempetrski bolnišnici, ni bilo možnosti zaposlitve. Šla sem pač tja, kjer so mi delo ponudili. V Slovenj Gradcu sem se dobro ujela, napredovala sem, dobro se počutim."

Silvan Saksida, internist, pa je svojo poklicno pot tesno povezal z domačo, šempetrsko bolnišnico, kjer je bil na več vodilnih strokovnih delovnih mestih in tudi direktor bolnišnice: "Vedno sem želel delati v domačem okolju. Zato sem se tudi odločil za ta poklic. Zato da pomagam svojim tukajšnjim ljudem, lokalnim ljudem." V šempetrski bolnišnici je tudi Irena Žorž, specialistka ginekologije in porodništva.

V Ljubljani pa svoje izjemno znanje študentom medicine podaja doc. dr. Branko Zorn, ki je s podmladkom izjemno zadovoljen: "Ne bojim se, kam bo šla medicina v Sloveniji. Jedro naše medicine je namreč dobro!" Dr. Branko Zorn je androlog, specialist za moško neplodnost, zaposlen na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.

Prvaški zdravnik tudi čez lužo
Med deveterico prvaških zdravnic in zdravnikov je tudi prof. dr. Igor Gregorič, kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki dela v Teksasu in Houstonu v Združenih državah Amerike, ter častni doktor Univerze v Novi Gorici: "Dobrih trideset let sem že čez lužo, toda srce me vleče nazaj, 'nazaj v planinski raj', kot je rekel naš pesnik Simon Gregorčič. Zagotovo se bom vrnil v Slovenijo in tu nadaljeval svojo poklicno pot. Ali bo to čez eno leto, tri leta ali pet let, vam danes ne morem zatrditi, toda moj cilj je moja rodna Slovenija."

Dr. Igor Gregorič, ki je tudi redni profesor na teksaški univerzi, se je od leta 1984 uveljavljal v srčni kirurgiji ob boku najbolj uglednih imen v svetovnem vrhu kardio-kirurške stroke, kot so profesor Georg J. Reul, Oscar Howard Bud Frazier in legendarni ustanovitelj inštituta THI (Texas Heart Instituta) Denton A. Cooleyj. Zadnjih pet let je direktor Centra za srčno popuščanje v bolnišnici Memorial Herman, ki deluje v sklopu medicinske fakultete in poskrbi za 35 odstotkov vseh bolnikov z boleznimi srca in ožilja v Houstonu. Poleg obsežnega kliničnega, znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela na teksaški univerzi ves čas ohranja tesen stik s slovenskim zdravstvom, saj je že skoraj dve desetletji glavni mentor in programski direktor slovenskih študentov na teksaški univerzi in bolnišnici. Na krajšem ali daljšem izobraževanju v Houstonu se je tako do zdaj zvrstilo več kot tisoč študentov z obeh slovenskih medicinskih fakultet. Dr. Igor Gregorič Sloveniji tudi dejavno pomaga reševati težave s srčno kirurgijo, vodi namreč projektni svet, ki ga je imenoval Svet zavoda ljubljanskega kliničnega centra.

Zdravniki opozarjajo!
Zdravniški večer v prvaškem Sokolskem domu je bil poln čustev, nostalgije, spominov. Deveterica zdravnic in zdravnikov pa ob tem žlahtnem srečanju seveda ni mogla mimo trenutnih perečih razmer v zdravstvu. Upokojena ginekologinja Vlasta Gregorič (sestra kardio-kirurga Igorja Gregoriča): "Še nikoli ni bil poklic zdravnika tako razosebljen, tako zbirokratiziran. Z reformami zdravnikom nalagajo papirje, e-zdravljenje, obrazce in formularje. Namesto človeku se morajo kolegi posvečati papirjem. Žalostno!" Pravzaprav so bili kritični vsi, stanje pa je strnila specialistka splošne kirurgije Jasna Humar: "Vse te zdravstvene reforme nam zelo otežujejo strokovno delo. Namesto na bolje, nas pehajo v zmedo. Vse skupaj meče slabo luč na naš zdravniški poklic. Nujno potrebujemo konkretne rešitve, strokovne rešitve, ne politikantstva v zdravstvu!" Irena Žorž, ginekologinja v šempetrski bolnišnici, meni, da je zdravniška stavka neizogibna: "Stavka bo, ponavljajo pa se vedno iste zahteve. Mogoče bodo uslišane z novo vlado." Prof. dr. Igor Gregorič pa je kritičen do napovedane stavke in zahteve po odstopu resorne ministrice: "Vemo, zakaj se to zdaj dogaja. Zakaj so zdaj vsi ponovno glasni … Zato pač, ker so čez nekaj mesecev volitve ... Zdaj bosta bolj glasni ena in druga stran. Gre za lobiranje. Ampak mislim, da je dialog tisti, ki je najpomembnejši. In prav ta dialog pogrešam."