Motnja igranja videoiger je priznana kot patološko stanje, ki lahko človeka zasvoji prav tako kot kokain.

V prenovljenem katalogu 55.000 bolezni, poškodb in vzrokov smrti so navedli simptome, ki naj bi strokovnjakom pomagali postaviti diagnozo, da igranje ni več le način preživljanje prostega časa. Odvisniki od računalniških iger tako med drugim prilagodijo svoj življenjski slog glede na potrebo igranja iger, čeprav ima to negativne posledice. Tovrstno obnašanje pa mora trajati več kot leto, da se lahko klasificira kot odvisnost.

Odvisniki izgubijo nadzor – ne morejo nehati igrati, osredotočeni so le na igro in izključujejo vse drugo okoli sebe. V skrajnih primerih se niti ne premaknejo stran od zaslonov ter posledično opustijo šolo, izgubijo službo in se socialno izolirajo od bližnjih, ki niso del igralne skupnosti. Glede na ugotovitve WHO-ja je večina odvisnikov mladih moških, veliko še najstnikov.

Razlogi za razvoj zasvojenosti se po navadi skrivajo drugje in niso zgolj posledica tega, da posameznik rad igra računalniške igre. Velikokrat se čezmerno igranje pojavi pri posameznikih, ki imajo težave na različnih življenjskih področjih in številne možnosti za uspeh v videoigri, ki lahko nadomeščajo neuspeh na različnih področjih realnega življenja, predstavljajo dobro podlago za razvoj zasvojenosti.

Milijardna industrija
Na svetu okoli 2,5 milijarde ljudi igra elektronske igre, bodisi na računalniku, spletu ali telefonih, odvisnost pa prizadene le manjši delež. Industrija z računalniškimi igrami je lani prinesla 108 milijard dolarjev dobička, od tega skoraj 40 odstotkov na račun vzhodnoazijskih držav, kot sta Kitajska in Južna Koreja. Pomembnejši trgi so še ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija.

Tako industrija kot nekateri strokovnjaki nasprotujejo uvrstitvi odvisnosti od računalniških iger na seznam duševnih bolezni, češ da primanjkuje znanstvenih dokazov. WHO je v prenovljeni katalog sicer prvič uvrstil tudi motnjo kopičenja, ko posamezniki kompulzivno kopičijo razne stvari in šaro, ter priznal pomen tradicionalne medicine. S seznama duševnih bolezni pa je umaknil transspolnost.

Organizacija je katalog nazadnje prenovila v 90. letih, novi dokument pa vsebuje več novih poglavij, med njimi tudi poglavje o spolnem zdravju. Novi katalog bodo članicam ZN-a v potrditev predložili na naslednji svetovni zdravstveni skupščini v Ženevi prihodnje leto. Če ga bodo sprejele, bo v veljavo stopil s 1. januarjem 2022.