Zgodnje odkrivanje bolezni pa je ključno, da se lahko bolniku pravočasno pomaga in bolezen zdravi.
Koliko ljudi živi v Sloveniji z Alzheimerjevo boleznijo, ki povzroči več kot 60 odstotkov demenc, se ne ve. Register demence, čeprav je bila njegova vzpostavitev predvidena v nacionalni strategiji obvladovanja demence 2016‒2020, še ne obstaja. Tako obstajajo le ocene, koliko je takšnih bolnikov.
Po besedah predsednice društva Spominčica ‒ Alzheimer Slovenija Štefanije Lukič Zlobec je v državi okoli 33.000 ali 34.000 oseb z demenco, pri čemer pa 75 odstotkov oseb, ki že kažejo prve znake bolezni, nima diagnoze. Tako ima diagnozo, ki je pogoj za to, da oseba dobi ustrezno medicinsko in socialno podporo, le vsaka četrta oseba z demenco v Sloveniji.
Do diagnoze večinoma prepozno
Tisti z diagnozo pa do nje pridejo večinoma pozno, tako pozno, da z zdravili protidementiki ne morejo več zdraviti simptomov, torej izboljšati spomina, zadržati kognitivne funkcije za nekaj let, ker je bolezen že preveč napredovala.
Za zadostne kadrovske in diagnostične kapacitete v zdravstvu, ki bi omogočale čimprejšnjo diagnozo Alzheimerjeve bolezni v najzgodnejših fazah bolezni, bi potrebovali resen finančni vložek in sistemsko ukrepanje v zdravstvu. V pripravi je nova strategija obvladovanja bolezni, a višina sredstev za ukrepanje še ni znana.
Nacionalni inštitut za javno zdravje bo ob današnjem dnevu v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter Spominčico ‒ Alzheimer Slovenija organiziral 1. Nacionalno konferenco z mednarodno udeležbo z naslovom Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: Alzheimerjeva bolezen skozi prizmo sindemije covida-19. Danes bodo predstavili tudi svetovno poročilo Alzheimerjeve bolezni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje