Ljudje s to kromosomsko motnjo morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja, so zapisali v poslanici Društva Downov sindrom Slovenija. Foto: BoBo
Ljudje s to kromosomsko motnjo morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja, so zapisali v poslanici Društva Downov sindrom Slovenija. Foto: BoBo

21. marec simbolizira genetsko posebnost tega sindroma – dodaten kromosom na 21. paru kromosomov v vsaki človeški celici. Na ta dan ljudje z Downovim sindromom in tisti, ki z njimi živijo in delajo, po vsem svetu organizirajo in sodelujejo pri dejavnostih in dogodkih za osveščanje javnosti in oblikovanje enotnega svetovnega glasu, ki se zavzema za pravice, vključevanje in dobro počutje ljudi z Downovim sindromom.

Ob 10. uri in točno 21 minutah so bili v 21 krajih po Sloveniji tradicionalni pohodi z baloni. Eden večjih je potekal v Novem mestu in se zaključil na Glavnem trgu, kjer se je zbralo več kot 200 otrok, njihovih učiteljev in skrbnikov.

"S tem dnevom želimo vse navzoče opozoriti, da so med nami tudi tisti, ki imajo takšne in drugačne primanjkljaje ter da si želimo vključujočo in enakopravno družbo za vse," je za STA povedal direktor Varstveno delovnega centra Novo mesto, kjer so tudi organizirali dogodek, Mitja Mežik.

Veščine za samostojno življenje - kako opolnomočiti osebe z motnjo v duševnem razvoju za uspešnejše vključevanje v skupnost?

"Imamo ustrezno zakonodajo, nimamo pa prakse"

Geslo letošnjega dneva je 'Polno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo'. Predsednica Društva Downov sindrom Slovenija Valerija Bužan je za Radio Slovenija dejala, da je za ljudi z Downovim sindromom treba urediti inkluzivno življenje: "To pomeni, da jih je treba vključiti v redne oddelke vrtcev, treba jih je vključiti v večinske šole, najti moramo inkluzivne oblike zaposlitve in ustvariti razmere, da bodo lahko živeli samostojno. Praktično na nobenem od teh področij do zdaj ni narejenega veliko. Imamo ustrezno zakonodajo, nimamo pa tega realiziranega v praksi."

Društvo Downov sindrom Slovenija želi v središču Ljubljane v tem letu odpreti prostore za zaposlitev odraslih z Downovim sindromom, v katerih bo tudi informacijska točka za opolnomočenje družin in pomoč strokovnjakov, ki bodo razvijali inkluzivno izobraževanje in zaposlovanje.

Tudi direktor VDC Novo mesto Mežik meni, da se sicer ljudi z Downovim sindromom družba v zadnjem času vse lažje sprejema, še vedno pa to ni tisto, kar bi si želeli. "Še vedno se pogosto misli, da so osebe z Downovim sindromom manj sposobne, kar sicer do neke mere drži, vendar če jim prilagodimo posamezne stvari, so povsem enakovredne nam," je dejal. Glede zakonodaje pa je dodal, da bi se jo dalo še izboljšati.