Zgodnja postavitev diagnoze in takojšen začetek zdravljenja, ki upočasnita napredovanje bolezni in tako izboljšata kakovost življenja, sta zato med najpomembnejšimi ukrepi, je povedal predstavnik kliničnega oddelka za revmatologijo v ljubljanskem UKC-ju Matija Tomšič.

Do 50 odstotkov bolnikov nezmožnih za delo
Revmatoidni artritis je kronična imunska bolezen, ki povzroča boleče vnetje in poškodbe sklepov in je zato povezan z visoko stopnjo nezmožnosti za delo in opravljanje vsakodnevnih opravil. Če bolezen ni ustrezno zdravljena, kar 32 do 50 odstotkov bolnikov popolnoma preneha delati, kar so opravljali pred boleznijo, ugotavljajo strokovnjaki.

Predolge čakalne dobe
V Društvu revmatikov Slovenije opozarjajo predvsem na pomanjkanje revmatologov in dolge čakalne dobe. V Sloveniji imamo namreč le 0,8 revmatologa na 100 tisoč prebivalcem, medtem ko je povprečje v Evropi 1,7 revmatologa na enako število ljudi. V Sloveniji tako dela manj kot 20 revmatologov, za pregled pa je treba čakati tudi več kot 13 mesecev, opozarjajo v društvu.

Poudarjajo, da je pot bolnika z vnetnim revmatičnim obolenjem od prvih težav do postavitve diagnoze predolga, saj se tako "zamudijo ključni trenutki". "Če pride k revmatologu pravočasno, potem ima velike možnosti, da bo njegovo življenje dokaj kakovostno," je dejal predsednik društva Andrej Gregorčič.

Prelomnica v zdravljenju tega bolečega stanja se je zgodila z uvedbo hitrega in intenzivnega zdravljenja s počasi delujočimi zdravili (imunomodulirajoča zdravila). Za bolnike, ki se nanje ne odzivajo, pa so na voljo biološka zdravila, s katerimi se v Sloveniji trenutno zdravi 840 bolnikov.

Mladi zdravniki se ne odločajo za specializacijo
Problema pomanjkanja revmatologov se zavedajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, je pa to po njihovem mnenju posledica predvsem premajhnega števila kandidatov oz. diplomantov obeh medicinskih fakultet. V zadnjih sedmih letih je namreč od 14 razpisanih mest za specializacijo iz revmatologije prostih ostalo kar šest, so sporočili.