Natančno število ponovnih okužb z novim koronavirusom po svetu ni znano. Nekatere države, denimo Češka in Slovenija, kot ponovno okužbo štejejo dva pozitivna izvida testa na novi koronavirus pri istem posamezniku, med katerima je minilo najmanj tri mesece. Foto: EPA
Natančno število ponovnih okužb z novim koronavirusom po svetu ni znano. Nekatere države, denimo Češka in Slovenija, kot ponovno okužbo štejejo dva pozitivna izvida testa na novi koronavirus pri istem posamezniku, med katerima je minilo najmanj tri mesece. Foto: EPA

Združeno kraljestvo je februarja postalo prva država na svetu, ki je odobrila klinično preizkušanje z nadzorovanimi okužbami tudi za covid-19. Gre za znanstvene preizkuse, pri katerih prostovoljce namerno izpostavijo organizmu, ki povzroča bolezen, in jih nato podrobno spremljajo. Raziskave so v preteklosti pomagale pri razumevanju številnih bolezni, denimo malarije, tuberkuloze, tifusa in gonoreje.

Prva tovrstna britanska raziskava iz februarja skuša ugotoviti, kolikšna je najmanjša količina novega koronavirusa, ki povzroči okužbo pri zdravih ljudeh, ki covida-19 še niso preboleli. Univerza v Oxfordu je v ponedeljek sporočila, da so pridobili odobritev etičnih regulatorjev za izvedbo druge tovrstne študije, s katero bodo raziskovali ponovne okužbe s SARS-CoV-2.

Število ponovnih okužb s SARS-CoV-2 po svetu se povečuje, vendar so še vedno precej neraziskane. Ni še popolnoma jasno, kako dolgo traja zaščita po prebolelem covidu, kaj vpliva na imunost, ali so določene skupine ponovni okužbi bolj izpostavljene, ali je potek bolezni pri drugi okužbi drugačen, kakšen je vpliv novih različic koronavirusa ...

Helen McShane: Ugotoviti, kateri imunski odziv preprečuje okužbo

Med preiskavo bodo natančno spremljali odzive imunskega sistema udeležencev. Foto: EPA
Med preiskavo bodo natančno spremljali odzive imunskega sistema udeležencev. Foto: EPA

"Informacije iz preiskave nam bodo omogočile oblikovanje boljših cepiv in načinov zdravljenja ter tudi razumevanje, ali so ljudje sploh zaščiteni po okužbi z novim koronavirusom in kako dolgo," je preiskavo predstavila glavna raziskovalka Helen McShane, profesorica vakcinologije na Univerzi v Oxfordu.

"Cilj študije je ugotoviti, kateri imunski odzivi preprečujejo ponovno okužbo," je še dodala McShane. Letošnja raziskava na Danskem je denimo ugotovila, da je za starejše od 65 let tveganje za ponovno okužbo večje.

Med prostovoljci zdravi mladi, ki so preboleli covid-19

V britansko raziskavo bodo vključili zdrave posameznike, stare od 18 do 30 let. Udeležencem bodo plačali nekaj manj kot 5000 funtov (5800 evrov), saj bo moral vsak prostovoljec med preizkusom najmanj 17 dni preživeti v popolni karanteni, nato pa ga bodo preiskovali še naslednjih 12 mesecev, navaja Guardian.

Poleg dobrega zdravja in omenjene starosti je pogoj za prostovoljce še, da je od prve okužbe, potrjene s PCR-testom, minilo najmanj tri mesece. Prav tako morajo v krvi še zmeraj imeti protitelesa. Glede na čas preiskave je zelo verjetno, da bodo v raziskavi sodelovali udeleženci, ki so bili prvič okuženi z "originalno" različico novega koronavirusa, je še povedala McShane.

V prvi fazi bo sodelovalo 64 prostovoljcev, ki jih bodo prek nosu izpostavili novemu koronavirusu. Začeli bodo z zelo majhno količino in jo povečevali, da ugotovijo, kdaj se bo virus začel v prebolevnikih znova razmnoževati. "Naš cilj je, da polovica znova okuženih pri tem sploh ne razvije simptomov ali pa so ti zelo blagi," pojasnjuje McShane.

Merjenje količine protiteles in celic T med 17-dnevno karanteno

Sorodna novica Pokaži mi svojo kri, pa ti povem, ali si covid že prebolel

Okužene bodo napotili v 17-dnevno karanteno. V tem času bodo natančno opazovali njihovo zdravstveno stanje. Tistim, ki bodo razvili simptome, jih bodo zdravili s "koktajlom" protiteles proizvajalca Regeneron, s katerim je bil med drugim zdravljen tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

Zdravstvena ekipa bo na prostovoljcih natančno spremljala imunski odziv ter ali sploh in pri kakšni količina virusa so se udeleženci znova okužili.

Druga faza raziskave se bo začela poleti. Novo skupino s približno enakim številom prostovoljcev bodo znova okužili (s količino virusa, identificirano v prvi fazi), pri tem pa bodo natančno spremljali njihov imunski sistem pred izpostavljenostjo virusu in po njej, vključno z meritvami celic T in protiteles.

Kako dolgo traja zaščita po okužbi?

Raziskovalci trdijo, da študija ne bo le razkrila različnih odzivov imunskega sistema, ki so potrebni za preprečevanje nove okužbe. Pomagala bo tudi razumeti, kako dolgo traja zaščita prebolevnika, kar bo dalo odgovore na vprašanja o morebitni čredni imunosti.

Sorodna novica Tomažič: Po prebolelem covidu-19 imunost krajša kot po cepljenju

Trenutno velja, da so prebolevniki pred ponovno okužbo zaščiteni nekaj mesecev, potrdila o prebolelosti na območju Slovenije denimo veljajo pol leta. Kljub temu so se nekateri vnovič okužili pred iztekom tega obdobja, medtem ko nekatere nove študije nakazujejo, da imunost v povprečju traja še dlje kot pol leta.

Izsledki britanske raziskave bodo lahko tudi pomagali pri razvoju zdravil in cepiv. "Če lahko določimo stopnjo imunskega odziva, nad katero se posameznik ne more znova okužiti, bi nam to pomagalo ugotoviti, ali bodo nova cepiva učinkovita, ne da bi bilo treba učinkovitost preizkušati v treh fazah," je po poročanju Guardiana še dejala McShane.

Danska: Mlajši manj izpostavljeni tveganju za ponovno okužbo

Nedavna študija iz Danske ugotavlja, da so starejši bolj izpostavljeni tveganju za ponovno okužbo. Raziskovalci na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, da so mlajši prebolevniki 80-odstotno zaščiteni pred ponovno okužbo, starejši od 65 let pa 47-odstotno. Avtorji raziskave, objavljene v medicinski reviji Lancet, ob tem niso našli nobenih dokazov, da bi se zaščita pred ponovno okužbo po obdobju šestih mesecev zmanjšala.

Sorodna novica Danska študija: Pri starejših večja možnost, da vnovič zbolijo za covidom-19

Na Danskem se je v drugem valu okužilo skupno 0,65 odstotka tistih, ki so se okužili tudi v prvem valu. Med mlajšimi od 65 let je takih 0,6 odstotka, med starejši od 65 let pa 0,88 odstotka.

Revija Pharmacy Times navaja, da so imeli danski raziskovalci na voljo precej velik vzorec, saj imajo na Danskem vzpostavljeno obsežno strategijo testiranja s PCR-testi, ki je v lanskem letu zajela dve tretjini 5,8-milijonske populacije.

Avtorji študije še navajajo, da njihove ocene glede zaščitenosti pred ponovno okužbo veljajo za "originalno" različico novega koronavirusa. Glede novih, bolj nalezljivih različic na podlagi razpoložljivih podatkov niso mogli podati nobenih ocen.

Primer Manaus: Čredna imunost ne deluje

Velik udarec upom na čredno imunost je sicer zadala zgodba brazilskega mesta Manaus v Amazoniji. V prvem valu se je po ocenah britanskih strokovnjakov pod vodstvom virologa Nuna Farie prekužilo 75 odstotkov dvomilijonskega mesta. Decembra lani so bile bolnišnice znova polne, dnevno število potrjenih okužb pa še višje kot aprila 2020.

Nov porast okužb številni pripisujejo unikatni različici virusa P.1, drugačni tudi od različic v preostalem delu Brazilije. Britanski znanstveniki predvidevajo, da se P.1 lažje izogne protitelesom, ki jih imajo prebolevniki. Od 100 okuženih v prvem valu se je tako v drugem znova okužilo od 25 do 61 ljudi, ugotovitve povzema New York Times.

Januarja letos so zaradi velikega porasta okužb znova uvedli zaprtje v dvomilijonskem brazilskem mestu Manaus. Foto: EPA
Januarja letos so zaradi velikega porasta okužb znova uvedli zaprtje v dvomilijonskem brazilskem mestu Manaus. Foto: EPA

Oxfordski epidemiolog Oliver Pybus na drugi strani meni, da nov porast okužb ni nujno povezan z mutacijami različice P1, temveč bi se lahko imunost prebivalstva preprosto iztekla, navaja sciencemag.org.

Vodja programa za izredne razmere pri WHO-ju Mike Ryan je januarja poudaril, da so glavni dejavnik širjenja okužb spremembe človeškega vedenja. "Preveč preprosto je prevaliti krivdo na nove različice in reči, da je to storil virus. Žal gre tudi za to, česar mi nismo storili," je opozoril na pozabljanje osnovnih higienskih ukrepov.

Tako še zmeraj ni popolnoma jasno, ali je vnovičen izbruh okužb v Manausu spodbudila večja nalezljivost različice P.1, njena sposobnost zaobiti protitelesa prebolevnikov, upad čredne imunosti, prehitra sprostitev ali pač kombinacija vsega naštetega.

Češka: konec januarja 158, konec februarja 1456 ponovnih okužb

Velik porast števila ponovnih okužb so na začetku leta zaznali tudi v naši neposredni bližini, na Češkem. Češki inštitut za javno zdravje (SZU) je do konca leta 2020 zaznal 56 ponovnih okužb, še konec januarja letos 158, do konca letošnjega februarja pa že 1456. Sporočili so, da "stopnja ponovnih okužb narašča zaradi velikega števila primerov covida-19 med jesenskim valom".

Na SZU smo poslali vprašanja o simptomih, poteku bolezni, protitelesih in pridruženih boleznih pri dvakrat okuženih, a so nam odgovorili, da z najnovejšimi podatki še ne razpolagajo. So pa nam posredovali letos objavljeno študijo čeških raziskovalcev.

Češka je bila letošnjo pomlad v samem svetovnem vrhu po številu okužb in smrti glede na število prebivalcev. Foto: Reuters
Češka je bila letošnjo pomlad v samem svetovnem vrhu po številu okužb in smrti glede na število prebivalcev. Foto: Reuters

V raziskavo so zajeli 28 ljudi, dvakrat okuženih med marcem in novembrom lani, starih med 25 in 80 let, z mediano 46 let. Interval med okužbama, v obeh primerih potrjenima s PCR-testom, je znašal med 101 in 231 dnevi, mediana 201 dan.

Večina izmed 28 dvakrat okuženih je imela v obeh epizodah blage simptome. Pri treh bolnikih je bil potek bolezni ob drugi okužbi "zmeren" do "hud", dva izmed njih sta bila starejša bolnika s pridruženimi boleznimi. Na analiziranem vzorcu so ponovne simptomatske okužbe predstavljale 0,2 odstotka vseh okuženih, skupaj z asimptomatskimi ponovni okužbami pa 0,5 odstotka.

Češki strokovnjaki na podlagi teh podatkov ugotavljajo, da so ponovne okužbe "mogoče" in da ne gre za "izjemo". Cepljenje proti covidu-19 zato priporočajo tudi prebolelim.

"Naučiti se moramo živeti s covidom"

Sorodna novica Ponovnih okužb z novim koronavirusom je bilo pri nas do zdaj 181

"Covid-19 je najverjetneje postal del naših življenj, kot so druge pogoste respiratorne bolezni. Zato se moramo navaditi na to, da bo covid stalno prisoten v človeški populaciji, zaradi česar se moramo naučiti živeti z njim," so še zapisali.

Trenutno poznamo štiri tipe endemičnih koronavirusov (229E, NL63, OC43 in HKU1), ki krožijo med človeško populacijo in povzročajo večino respiratornih okužb, navaja medicinska revija The BMJ. Prebolela okužba običajno vodi v imunost, ki traja od enega do dve leti. "Vsake toliko se znova okužite, a ne vsako leto," za BMJ pojasnjuje vodja epidemiologov pri agenciji za javno zdravje v Luksemburgu Joël Mossong.

Vendar je SARS-CoV-2 nov tip koronavirusa, v populaciji prisoten šele slabo leto in pol, zato je odprtih vprašanj še veliko. Ena največjih neznank je vprašanje imunosti, na katero pa bi lahko vsaj nekaj odgovorov podala študija Univerze Oxford.