Redno uživanje zajtrka velja za pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga, saj so raziskave potrdile pozitivne učinke na zdravje, že če zajtrk uživamo štiri do petkrat tedensko, v raziskavi ugotavlja Matej Gregorič iz Inštituta za varovanje zdravja. Raziskava Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov (v okviru raziskave HBSC 2010, ki je zajela 43 držav, sicer kaže, da število mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, narašča, saj je 43,7-odstotno. Nikoli ne zajtrkuje 31,3 odstotka mladostnikov.

S starostjo zajtrkovalne navade pešajo
Raziskave sicer kažejo, da delež mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, s starostjo pada, kar velja za večino držav v Evropi. Tako v Sloveniji med tednom zajtrkuje največ enajstletnikov, nato petnajstletnikov in najmanj trinajstletnikov. Raziskave tudi kažejo, da zajtrkuje več fantov kot deklet.

Čeprav se je odstotek mladih, ki redno zajtrkujejo, nekoliko zvišal, je število tistih, ki prvega dnevnega obroka ne zaužijejo, nikoli še vedno previsok (in značilen za vso Evropo, kjer se giblje med 10 in 30 odstotki). Vzorec zajtrkovanja je v Sloveniji tudi slabši med tednom, ko so mladostniki v šoli in se nekoliko izboljša med konci tednov v družinskem krogu. Raziskava to pojasnjuje s tem, da slovenske šole ne ponujajo zajtrkov v šoli, medtem ko nekatere druge države (Velika Britanija, ZDA in Švedska) izvajajo finančno podprt šolski program brezplačnega zajtrkovanja, kar dokazano izboljšuje prehranjevalne navade med tednom.

Kaj delamo narobe ...
Med napakami, ki jih delamo pri zajtrkovanju, so torej popolno opuščanje zajtrka, uživanje neustreznih kombinacij živil, ki ne zagotavljajo ravnovesja vnesenih hranil, previsoka ali prenizka energijska vrednost obroka in spremenljiv ritem zajtrkovanja, ugotavlja IVZ.

... kaj moramo jesti ....
Zdrav zajtrk bi sicer moral vsebovati polnovredne žitne izdelke (polnozrnati kruh, kaše) v kombinaciji z beljakovinskimi živili (mlečni izdelki, pusti mesni izdelki) in dodatkom sadja ali /in zelenjave (z možnostjo nadomestitve s 100-odstotnim sadnim ali zelenjavnim sokom). Predstavljati bi moral petino celodnevnega obroka.

... in zakaj
Uravnotežen zajtrk pomaga pri izboljšanju delovne storilnosti, izboljšanju kakovosti in količine dnevnega prehranskega vnosa in zmanjša tveganje za pomanjkanje nekaterih hranil, kot so beljakovine, dietne vlaknine, kalcij, železo, magnezij, folna kislina, vitamini skupine B in drugi elementi. Z razvojno psihološkega vidika zajtrkovanje izboljša kognitivne in spominske zmožnosti, aritmetične zmožnosti, zmožnosti reševanja kompleksnih nalog in zboljša razpoloženje.

Projekt tradicionalni zajtrk, ki letos poteka prvič, je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, z namenom izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu krajevno o pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za širše okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko predelavo.