Drevesa se ne morejo premikati in zaščititi pred vplivi okolja (vlaga, UV-žarki, veter …), saj nimajo razvitega imunskega sistema in antioksidativnih encimov, kot jih imajo ljudje in živali. Zato razvijejo svojevrstno zaščito v obliki zaščitnih snovi, kamor sodijo polifenoli.

Polifenoli zaradi svojih izrednih antimikrobnih in antioksidativnih lastnosti predstavljajo zaščito lesa pred napadom mikroorganizmov in insektov, hkrati pa varujejo tkiva pred številnimi boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali.

Izvleček iz lubja kočevske bele jelke vsebuje snovi, ki so močni antioksidanti in delujejo protivnetno. Iz lubja, ki pri sečnji lesa predstavlja odpadek, lahko pridobijo prehransko dopolnilo, ki v predkliničnih študijah kaže spodbudne rezultate. Ideja prihaja z ljubljanske Fakultete za farmacijo, projekt pa je povezal več slovenskih podjetij in vključuje patentiran postopek pridelave.

Antioksidanti iz rastlin (rdečega vina, sadja in zelenjave) imajo dokazane pozitivne učinke na srce in ožilje. Predstavljajo pomembno zaščito pred nastankom nekaterih kroničnih in degenerativnih bolezni, kot so vnetja živcev, srčno-žilna obolenja, ateroskleroza, revmatoidni artritis.

Mnoge bolezenske težave nastanejo zaradi neželenih procesov oksidacije v človeških celicah. Kisik je v osnovi reaktiven plin, čeprav smo se ga ljudje v toku evolucije tako navadili, da smo do danes postali od njega celo odvisni. Vseeno pa čezmerna količina kisika na nepravih mestih v telesu lahko povzroči poškodbe na celicah. Temu se je naše telo sposobno spretno izogniti s telesu lastnimi molekulami, ki nase vežejo proste kisikove radikale in tako zmanjšajo škodljive učinke kisika v tkivih. Takšne zaščitne snovi pa so tudi tisti antioksidanti, ki jih zaužijemo s hrano.

Antioksidanti iz lubja bele jelke imajo pozitivne učinke, za zdaj dokazane le na živalih. "Tega torej ne moremo trditi na nivoju človeka, eksperimenti, ki smo jih izvedli pri morskih prašičkih, kažejo, da se zmanjšujejo lehe, ki nastanejo na ožilju. Kaj to pomeni? Živali so dobile hrano, polno maščob in ogljikovih hidratov in so na ta način razvile določene aterosklerotične poškodbe na ožilju. Ko smo jim dodajali izvleček iz skorje bele jelke, pa smo ugotovili, da se te lehe, te poškodbe, zmanjšujejo, kar kaže na zaščitno in protivnetno delovanje tega izvlečka pri poskusnih živalih, zato kaže s temi raziskavami nadaljevati," pojasnjuje prof. dr. Borut Štrukelj s katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Izvleček iz lubja kočevske jelke ni ostal le v laboratorijih kot rezultat znanstvenih raziskav, ampak ga je mogoče dobiti v obliki prehranskega dopolnila.

Podobne izdelke uporabljajo ljudje tudi drugod po svetu. Med drugim jih izdelujejo iz lubja bora iz francoskega mediteranskega področja, na Novi Zelandiji pa izvleček pridobivajo iz nasadov kalifornijskega bora, ki je največkrat sajena vrsta bora na svetu.

Matic Jerman