Na tržišču Evropske Unije (EU) je pisana množica živil, proizvajalci pa svojo konkurenčno prednost pogosto izpostavljajo tako, da na živilih navajajo ugodnejše vplive na zdravje. V okviru evropskega raziskovalnega projekta CLYMBOL so tako preverjali, kakšna je prehranska kakovost predpakiranih živil v različnih evropskih državah, še posebej pa je raziskovalce zanimalo, ali imajo živila, ki so na trgu označena kot "zdrava", v resnici za zdravje ugodnejšo prehransko sestavo, so navedli na Inštitutu za nutricionistiko.

V vzorčenje je raziskava zajela dobrih dva tisoč živil, ki jih je mogoče kupiti v Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Slovenske živilske izdelke sta v okviru raziskovalnega projekta preverila Inštitut za nutricionistiko in Univerza v Ljubljani. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko je izpostavila: "Raziskava je pokazala, da je na področju sestave živil prostora za izboljšave še veliko, tudi v Sloveniji, vendar pa bo potreben tudi premik na strani potrošnikov. Če bomo potrošniki bolj posegali po živilih z ugodno prehransko sestavo, se bo na povečano povpraševanje živilska industrija hitro odzvala s povečano ponudbo. Navaditi pa se bo treba na nekoliko manj sladka, manj mastna in manj slana živila, pogosteje pa bomo morali posegati tudi po polnovrednih živilih," je pojasnila.

"Zdrava" živila malenkost boljša
Upoštevajoč vsebnost posameznih hranil v živilih so ugotovili, da z zdravstvenimi trditvami označena živila v povprečju sicer vsebujejo nekoliko manj energije, sladkorja, nasičenih maščob in natrija ter več prehranskih vlaknin, vendar pa razlike večinoma niso bile zelo velike. Postavlja se vprašanje, ali bi morali proizvajalcem omejiti svobodo označevanja živil kot "zdrava".

Prav zadnje predlaga Mike Rayner z Univerze v Oxfordu, ki je raziskavo komentiral z besedami: "Če bi bila naloga uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih promocija zdravja prebivalcev Evrope, bi na osnovi ugotovitev raziskav lahko sklepali, da svoje naloge ne opravljajo prav dobro. Po mojem mnenju bi bila zelo primerna uvedba posebnih prehranskih pogojev za tako označena živila. V naši raziskavi smo ugotovili, da bi uvedba takšnih meril, četudi ne preveč strogih, pomembno izboljšala hranilno sestavo živil, ki se predstavljajo kot bolj zdrava, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kako pomemben bi bil vpliv takšnih razlik na širše javno zdravje."

Slovenija se je odrezala najslabše
"V raziskavi smo ugotovili, da je pogoje za razvrstitev med živila z ugodnejšo prehransko sestavo izpolnjevalo 43 % vseh vzorčenih živil in 61 % živil, ki so bila pri proizvajalcih označena s posebnimi prehranskimi ali zdravstvenimi lastnostmi. Čeprav raziskava ni bila izvedena na način, da bi lahko z gotovostjo poročali o statistično značilnih razlikah med državami, je bila zanimiva ugotovitev, da je bilo najmanj živil z ugodno prehransko sestavo vzorčenih prav v Sloveniji. Izmed vseh vzorčenih živil jih je bilo v skupino prehransko bolj ugodnih živil pri nas razvrščenih le 39 % vzorcev, medtem ko je bilo v Veliki Britaniji takšnih vzorcev 53 %. Podobni so tudi rezultati vrednotenja živil, ki so bila pri proizvajalcih označena kot zdrava. Le 50 % takih vzorcev iz Slovenije je izpolnjevalo merila za prehransko ugodna živila, medtem ko je bil ta delež na Nizozemskem kar 81%," je pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

"Tudi vse nas, ki izvajamo programe promocije pestre in uravnotežene prehrane, čaka še veliko dela. Na Institutu za nutricionistiko izvajamo program promocije zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, v okviru katerega med drugim spodbujamo proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili še več živil z ugodno prehransko sestavo. V ta namen organiziramo tudi izbor najbolj inovativnih živil – prav te dni smo objavili že naš tretji razpis, najbolj inovativna živila leta 2017 pa bomo javnosti predstavili januarja drugo leto. Ključni parameter pri ocenjevanju je prav prehranska sestava živil, ki morajo biti proizvedena v Sloveniji," je sklenila Kušarjeva.