Rezultati njihovih raziskav nakazujejo, da je odgovor v dnevnem ritmu delovanja celic na stenah krvnih žil. Dejavnost teh celic je najmanj izrazita v zgodnjih jutranjih urah, kar privede do zmanjšanega sproščanja krvnih žil in posledično večjega tveganja za srčno in možgansko kap.

Študija temelji na celodnevnih testiranjih stanja krvožilnega sistema pri 12 zdravih ljudeh v srednjih letih. Pokazala je, da je sposobnost sproščanja krvnih žil najvišja okrog polnoči, nato pa začne upadati.

Znano je, da se zaradi biokemičnih procesov, povezanih z "notranjo uro" organizma, največ srčnih napadov zgodi v jutranjih urah.