4. februarja Mednarodna zveza za boj proti raku (UICC) zaznamuje kot svetovni dan boja proti raku, letos pa poteka pod geslom ''Miti in resnice o raku'', s katerim skušajo razbliniti številne predsodke in mite, ki se pojavljajo ob enem najpogostejših vzrokov smrti v svetu. UICC opozarja, da rak ni le zdravstveni problem in ima obsežne družbene, gospodarske in razvojne implikacije.

Po podatkih Registra raka na Onkološkem inštitutu (OI) v Sloveniji letno za rakom zboli okrog 12.000 ljudi, umre pa jih približno 6.000. Glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da bo med rojenimi leta 2009 za rakom do 75. leta starosti zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. Vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. dr. Maja Primic Žakelj pojasnjuje, da je nekatere oblike raka mogoče preprečiti in tu se mora angažirati celotna družba. Rakava obolenja bodo namreč postala veliko breme, saj ljudje živijo dlje in imajo več možnosti za obolenje.

Eden od mitov, ki se pojavljajo ob rakavih obolenjih, je, da nam je lahko rak usojen, še posebej če so obolevali tudi naši predniki.

Vloga dednosti je relativno majhna. Za preprečitev bolezni lahko veliko naredimo z zdravim življenjskim slogom. Največja hinavščina sodobnega sveta je kajenje, saj povzroča 30 odstotkov vseh obolenj za rakom. Odgovorno pa je tudi za smrtnost za številnimi drugimi kroničnimi boleznimi. Pri kajenju se dejansko vidi, kako preventiva vpliva na bolezen. Številni moški v Sloveniji opuščajo kajenje, saj imamo danes polovico manj kadilcev kot leta 1975. Takrat je kadila polovica odraslih moških, zdaj pa manj kot četrtina. Trend pljučnega raka se manjša in ni več na prvem mestu, ko govorimo o raku pri moških.

Med ženskami pa število kadilk ne upada?

Ženske ne opuščajo kajenja in kadijo številčneje kot pred leti. Pljučni rak pri ženskah leze po lestvici desetih najpogostejših oblik raka navzgor in je trenutno na četrtem mestu. Dvajset let po tobačni, kadilski epidemiji sledi epidemija pljučnega raka. Tobačne multinacionalke se po prepovedi oglaševanja tobaka v razvitem svetu selijo v nerazvite države in tam ta epidemija še ni dosegla vrhunca. Hkrati se srečujemo tudi s precej nesramnim propagiranjem kajenja med mladimi, ko tobačne multinacionalke iščejo luknje v zakonodaji. Tako npr. organizirajo razne zabave, s katerimi skušajo mlade zvabiti na perfiden način v te razvade in se izogniti zakonskim prepovedim. Veliko je mogoče narediti z zdravo prehrano, telesno dejavnostjo in vzdrževanjem telesne teže. Zdrav življenjski slog ni floskula in raziskave dejansko kažejo, da se da z njim preprečiti številne kronične nenalezljive bolezni.

5 do 10 odstotkov rakavih obolenj pa naj bi bilo povezanih z genskimi okvarami?

Določene okvare genov se prenašajo iz roda v rod. Vendar to ne pomeni, da bomo zaradi teh okvar nujno zboleli. Pri raku dojk obstajata dve vrsti genov, ki sta povezani z nastankom bolezni. Ženska, ki je podedovala te gene, ne bo nujno zbolela, temveč je verjetnost okoli 70 odstotkov. Marsikdaj se lahko dedno nagnjenost zavre z zdravim življenjskim slogom do te mere, da se ne izrazi v bolezni.

Ali obstajajo tudi kakšne učinkovite preventive, denimo z jemanjem določenih zdravil, da bi ljudje, ki imajo tovrstne genske okvare, zavrli razvoj bolezni?

Komercialno zelo zanimiv, tudi na slovenskem tržišču, je pregled dednega materiala. Na tej osnovi se ugotavlja, za katere bolezni naj bi bil posameznik bolj dovzeten. Toda dokler ne bomo imeli možnosti popraviti gene, se marsikomu dela več škode kot koristi. Zaradi tega lahko postane obremenjen s skrbjo, da bo zbolel. Vendar pri ženskah, ki imajo gene, ki povzročajo rak dojk, medicina nima drugih možnosti, kot da nudi redne preglede.

Med najpogostejšimi miti o raku je tisti, da gre pravzaprav za smrtno obsodbo.

Rak ni zgolj ena sama bolezen, temveč več kot 200 različnih bolezni. Številne lažje in težje rakave bolezni lahko preprečujemo. Pljučni rak je ob nekajenju preprečljiva bolezen. Težje preprečujemo raka dojk, za katerega vemo, da so bolj ogrožene ženske, ki ne rodijo in ki rodijo po dvajsetem letu. Vemo pa, kakšni so današnji trendi. Imamo pa možnosti hitrega odkrivanja bolezni s presejalnimi programi, kot je mamografija.

Pri rakavih bolnikih večkrat prihaja do dilem, kako aktivni so lahko v svojem življenju. Pojavljajo se različni miti, da sta radiološko zdravljenje in kemoterapija s svojimi stranskimi učinki celo hujši kot sama bolezen.

Nobeno zdravljenje ni prijetno in marsikateri način zdravljenja ima stranske posledice. Dejstvo je, da bistveno lažje preživijo obdobje zdravljenja tisti, ki so borci, ki se ne vdajo in ki se po začetnem šoku odločijo, da se bodo borili po najboljših možnostih. Ljudje sicer najhitreje okrevajo po operacijah. Različne kemoterapije imajo različne stranske učinke, od slabosti do izgube las. Sodobna medicina ima številne pripomočke za lajšanje teh težav. Pri marsikateri bolezni se pokaže, da ljudje dejansko ozdravijo in živijo bistveno dlje kot včasih.

Katere oblike raka so danes najbolj ozdravljive?

Rak na modih je paradni konj onkologije, saj je bolezen s pomočjo sodobnih kemoterapevtikov praktično ozdravljiva. V Sloveniji je preživetje z rakom mod več kot 90-odstotno, še zlasti so moški ozdravljeni, če pridejo na zdravljenje, ko še ni zasevkov v bezgavkah in v oddaljenih organih. Rak mod je pri mladih moških od 20 do 35 let najpogostejša oblika raka, saj predstavlja več kot polovico vseh obolenj z rakom pri tej starosti.

Katere so sicer najpogostejše oblike raka v Sloveniji?

V Sloveniji je med rakavami obolenji po štiridesetem letu pri ženskah na prvem mestu rak dojk, nato nemelanomski kožni rak, rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak. Pri moških je najpogostejši rak prostate, nemelanomski kožni rak, rak debelega črevesa in danke, pljučni rak pa je po letu 2009 šele na četrtem mestu. Preživetje je najpogostejše pri raku mod in ščitnice, pri raku dojk pa je relativno 90-odstotno preživetje več kot pet let. Na drugi strani pa je uspešnost zdravljenja mnogo manjša pri raku notranjih organov, pri raku trebušne slinavke in pljučnem raku, kjer preživetje redko presega 15 odstotkov.