Oglas
Lanske izbrane posnetke dveh največjih vesoljskih agencij si lahko ogledate tukaj in tukaj .
Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu. Opozorilo za mobilne uporabnike: vsaka fotografija je velika od 1 do 2 MB.
Nekoč ogromno jezero Čad je danes veliko le še 200 kilometrov. Na tej fotografiji z Mednarodne vesoljske postaje ga najdemo kot zeleno liso, ki se razprostira na spodnji polovici. Samo jezero niti ne zaseda celotne zelene zaplate. Tam je namreč tudi ogromno močvirij. Ves preostali del fotografije zaseda suha Sahara. Košček ISS-ja kaže na peščene viharje, ki se podijo po nižini Bodele. Ti so tako veliki, da pogosto dosežejo ne le Atlantskega oceana tisoče kilometrov zahodno, temveč tudi obe Ameriki. Foto: Nasa Foto: Jezero Čad in peščeni vihar v nižini Bodele
Belina in sivina niso le oblaki. Na delu je vulkan Kilauea, ki bruha prah in pline, ti pa se počasi, a vrtinčasto pomikajo proti zahodu. Na Havajih meglici rečejo vog, kar izhaja iz besed vulkan in smog. Foto: Nasa Foto: Nasa
Čeprav leži le okoli nekaj stopinj severno od ekvatorja, kjer je zelo vroče, nekaj teh vršacev ves čas nosi snežno kapo. So del gorovja Sierra Nevada de Santa Marta v Kolumbiji. Najvišji med njimi je tako kot država poimenovan po Krištofu Kolumbu. V eni izmed dolin je viden oblak dima zaradi gozdnega požara. Foto: Nasa Foto: Nasa
Druga največja južnoameriška reka je Parana. Malo pred izlivom v Atlantski ocean, v delti, ustvarja estuarij, torej zaprto vodno telo ob obali, ki se deloma izliva v morje. Rjava, z muljem in usedlinami bogata voda se pri tem meša s svetlejšo morsko. Vidno je tudi velemesto Buenos Aires, ki je bolj sivih odtenkov. Okolišni rdeči odtenki kažejo na kmetijske površine. Foto: Nasa Foto: Nasa
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje