Darwina krasi izjemno analitičen in na trenutke celo pikolovski pristop do pisanja. Foto: EPA
Darwina krasi izjemno analitičen in na trenutke celo pikolovski pristop do pisanja. Foto: EPA
Ladja Beagle
Maketa znamenite ladje Beagle, s katero se je Darwin podal na pomorsko potovanje. Foto: EPA
Darwinova študijska soba v Kentu v Veliki Britaniji. Foto: EPA
Darwinov dnevnik
Vsa opažanja med potovanjem z Beaglom si je Darwin vestno zapisoval v svoje dnevnike. Foto: EPA
Galapaško otočje
Darwin je na svojem potovanju obiskal tudi Galapaško otočje, ki je pozornost naravoslovca pritegnilo zaradi številnih endemičnih vrst živali in rastlin, ki so se razvijale v osami. Foto: EPA

Britanski naravoslovec se je v zgodovino zapisal kot utemeljitelj teorije o evoluciji živih bitij, ki letos prav tako praznuje jubilej - 150 let od objave. Čeprav je od nastanka te teorije minilo že dolgo časa, pa ta še vedno razvnema razprave med znanstveniki in teologi.

Od medicine prek duhovništva do naravoslovja
Darwin se je rodil 12. februarja leta 1809 v premožni britanski družini, in čeprav je že od malih nog kazal izjemno navdušenje za naravoslovje, se je najprej odločil podati po stopnijah svojega očeta in se je vpisal na študij medicine, ki pa ga je kmalu zapustil, saj zanj ni imel pretiranega navdušenja, poleg tega pa tudi ni prenesel pogleda na kri.

Zanimiva je njegova druga izbira za študij - duhovniški poklic, v katerem je imel pozneje svoje najbolj goreče nasprotnike. Čeprav se je pri 22 letih izšolal za duhovnika, pa tega dela ni opravljal nikoli v življenju.

Izvor vrst prinesel revolucijo v pogledu na evolucijo
Po koncu duhovniškega študija se je odpravil na petletno pomorsko potovanje, ki ni usodno zaznamovalo samo njegovega življenja, ampak tudi znanost nasploh.

Skupaj s preostalimi člani odprave je raziskoval obale in otoke Patagonije, Ognjene zemlje, vzhodne obale Južne Amerike in nekatere otoke v Tihem oceanu.

Med potovanjem z ladjo Beagle je opisoval živalske in rastlinske vrste ter v svojih dnevnikih zbral obširno zbriko podatkov, primerkov, opisov in zapisov, ki so mu pozneje služili pri pisanju svojega najodmevnejšega dela - O izvoru vrst, ki je luč sveta ugledalo leta 1859.

V omenjenem delu je Darwin na poljuden način razložil, kako so živeče vrste na podlagi naravne selekcije prehajale skozi evolucijo, kar je za vedno spremenilo tok znanosti na področju evolucije.

Knjiga je bila takoj senzacija in še danes Darwinova teorija velja za trn v peti teologov in zagovornikov vere, saj je v nasprotju s tezami o stvarjenju človeka, kot ga razlaga Sveto pismo.

Skrivanje dela pred svojo verno ženo
A Darwin je imel zaradi svoje teorije težave tudi v domačem okolju, saj se z njegovimi tezami ni strinjala njegova žena Emma, ki je bila globoko verna, zato je svoje delo celo skrival pred njo, samo da je ne bi prizadel.

Toda po pogovoru z njim je žena začutila njegovo delo in ga prosila, da v svojih tez ne spreminja zaradi nje, pripoveduje Darwinova prapravnukinja Ruth Padel.

Darwinova teorija o nastanku vrst na podlagi naravne selekcije je danes splošno uveljavljena in sprejeta, vendar ima kljub temu še vedno številne nasprotnike in oporečnike, med katerimi pa mu večina vseeno priznava, da je bil zelo pomemben znanstvenik.

Ob obletnici rojstva Charlesa Darwina so v Slovanski knjižnici v Ljubljani pripravili tri razstave: gostujočo razstavo British Councila, umetniško razstavo slikarke Maje Šubic ter knjižno razstavo Darwin in Slovenci. Danes ob 18. uri bo potekal tudi debatni večer.

Tudi nasprotniki mu priznavajo veličino
Paul Taylor, predstavnik skupine Answers in Genesis (Odgovori v stvarjenju), ki zavrača evolucijsko teorijo in se sklicuje na navedbe Svetega pisma, Darwinu priznava izjemno znanstveno držo.

"Seveda se ne strinjamo z Darwinovimi dognanji, vendar priznavamo, da je bil izjemno vesten opazovalec in da smo mu zato lahko glede marsičesa le hvaležni," je poudaril v pogovoru ob okrogli obletnici rojstva britanskega znanstvenika.

Da je zasnova nastanka človeške vrste iz živalskih prednikov izjemno sporna, se je Darwin zavedal že ob nastajanju evolucijske teorije, zato svoje teorije ni želel predstaviti le kot nekakšno hipotezo, ampak kot razlago, podprto s številnimi dognanji in dejstvi.

"Bil je eden prvih pravih znanstvenikov, pri katerem je bilo vse, kar je zapisal, podprto z dokazi," je Darwinovo veličino pojasnil vodja posebnih projektov pri londonskemu naravoslovnemu muzeju Bob Bloomfield.

Poleg znanstvenega dela je Darwina odlikoval tudi inovatorska žilica. V svoji študijski sobi se je želel kar najhitreje premikati med obilico zbirk rastlin in živali ter zapiskov s potovanj, zato je na svoj stol namestil koleščka in iznašel prednika pisarniškega stola, kot ga poznamo danes.

Ob okrogli obletnici njegovega rojstva v rodni Veliki Britaniji poteka več kot 300 prireditev, v osrednjem delu države, kjer je bil Darwin rojen, pa pripravljajo festival, ki bo potekal mesec dni. Londonski Naravoslovni muzej je znamenitemu rojaku posvetil posebno razstavo, kjer bo mogoč ogled njegovih izvirnih dnevnikov.

G. V.