Od lani vemo, da je nam najbližji eksoplanet kar na najbližji mogoči lokaciji - prvi sosednji zvezdi Proksima Kentavra, oddaljeni dobra štiri svetlobna leta. Možnost obstoja primernih razmer za razvoj neke vrste življenja ni izključena, nikakor pa ni zagotovljena. Če se ta izjalovi, kje lahko še iščemo mogoča domovanja živih bitij?

Ne najboljši sosed
Drugi najbližji sosed, ki kaže potencial, je že nekaj časa znani Wolf1061c. Je pri rdeči pritlikavki Wolf 1061, slabih 14 svetlobnih let stran. Odkrili so ga decembra 2015 in veliko astronomov se še zdaj intenzivno ukvarja z njim, še posebej z vprašanjem temperature, podnebja in podobnih, za organizme pomembnih vprašanj. Nova raziskava, ki so jo opravili na ameriški Univerzi v San Franciscu, daje precej manj obetavne odgovore kot do zdaj.

Pred dvema letoma so avstralski astronomi Univerze v Novem Južnem Walesu pri rdeči pritlikavki Wolf 1061 odkrili kar tri zunajosončne planete. Prvi (Wolf 1061b) ima maso 1,4 Zemljine in svojo zvezdo obkroži v le petih zemeljskih dneh. Je zelo blizu in se verjetno cmari v intenzivnem sevanju. Preskočimo še na tretjega, saj tudi ta - Wolf 1061d - ni gostoljuben. Ima maso petih Zemelj in zvezdo obkroži v 67 dneh, je relativno oddaljen in zato zaledenel. Da so pridobili vse te podatke, so astronomi sistem opazovali kar deset let s pomočjo ESO-jevega teleskopa.

Kamnit in morda ravno prav topel
Pravi zadetek so našli v srednjem planetu, Wolf 1061c. Ima maso štirih Zemelj, je tako kot Zemlja kamnit, leto na njem traja 16 naših dni. Po do zdaj znanih podatkih je ravno prav stran od matične zvezde, da na njem ni ne premrzlo ne prevroče za obstoj tekoče vode.

To je. t. i. območje Zlatolaske. Preučevanju te teme se redno posveča prej omenjena ameriška raziskovalna skupina v sodelovanju z več mednarodnimi inštituti. V sveži analizi se je lotila sistema Wolf 1061. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal.

"Sistem Wolf 1061 je zelo pomemben, ker je blizu in tako ponuja obilje priložnosti za dodatne študije; dodatnega razbijanja zagonetke, ali res čuva življenje," je povedal prvi avtor, astronom Stephen Kane.

Sorodnost z Venero
S kolegi je temeljiteje preučil matično zvezdo, s tem natančneje določil, kje se razteza območje primernih temperatur, in modeliral razmere na tamkajšnjih planetih. Sodeč po raziskavi, bi lahko Wolf 1061c primerjali z Venero. Eksoplanet je namreč bližje notranjemu robu Zlatolaske, kjer se razmere že začenjajo prevešati proti neprijaznim.

Ne v smislu, da bi bilo na tem zunajosončnem planetu samo po sebi prevroče. Težava bi lahko bila pobezljani učinek tople grede, tako kot pri Veneri. Ta "Zemljina sestra" naj bi imela kar dve milijardi let zelo prijazne razmere, takšne kot pri nas, in brez učinka tople grede bi morda danes komunicirali z Venerjani. Toda toplogredni plini in vodna para so skozi čas zadrževali vedno več toplote, do te mere, da je zdaj na površju Venere peklensko vroče, kot v peči.

"Wolf 1061c je videti vse bolj sumljivo podoben Veneri, verjetno s podobno atmosfero in učinkom globalnega segrevanja," je komentiral Kane.

Omenjeno območje pravšnjosti je zelo blizu zvezde, med 0,073 in 0,19 astronomske enote. Torej še bližje, kot je Merkur Soncu.

Manj stabilno podnebje
Še z enega vidika se Wolf 1061c pomembno razlikuje od našega domačega planeta. Zemlja gre skozi občutnejše podnebne spremembe polagoma, ledene dobe in segrevanja so navadno dolgoročni - tudi zato, ker so variacije v orbiti okoli Sonca manjše. Wolfu 1061c se po drugi strani orbita precej izraziteje spreminja, navajajo na Univerzi v San Franciscu. Sosledja zamrznitev in vročine so najbrž precej gostejša.

Je ob vsem tem življenje tam mogoče? Morda na krajši rok, ocenjujejo v raziskavi, če se pojavi in razvija v tistih obdobjih, ko se planet ohlajuje in s tem lajša učinek tople grede. Tudi obstoj zadnjega seveda ni zagotovljen. Več bodo povedale dodatne raziskave, pri čemer vsi največ upov polagajo v dolgo pričakovani vesoljski teleskop James Webb. Ta bo predvidoma omogočal nič manj kot odkrivanje same atmosfere, s čimer bodo precej jasnejši njena sestava in temperatura.

Manjše, a vztrajnejše zvezde
Zvezde rdeče pritlikavke so precej manjše, manj masivne in tudi temnejše kot Sonce. Ker "gorivo" trošijo počasneje, so bolj dolgožive. Dosegle naj bi starost stotin milijard let (vesolje kot celota jih je nabralo zgolj slabih štirinajst), medtem ko naj bi se naše Sonce poslovilo pri okoli desetih milijardah let po nastanku. Pomembna posledica: Zemlja bo postala nepovratno peklenska čez okoli milijardo let, medtem ko je časovno okno za življenje pri rdečih pritlikavkah razpotegnjeno skorajda v nedogled.

Še nekaj sosedov
Za tokratnim protagonistom je naslednji najbližji znani in potencialno za življenje prijazen sosed Gliese 667 Cc pri 23 svetlobnih letih oddaljenosti. Je v trojnem zvezdnem sistemu, je kamnit, na njem pa naj bi vladala povprečna temperatura nekaj stopinj nad ničlo (Celzija). Dva kamnita primerka sta 39 svetlobnih let stran, a spet pri rdeči pritlikavki, zvezdi, ki ima svoje omejitve zaradi močnejših izbruhov.
Oddaljeni bratranec
Za zdaj ostaja Zemlji najpodobnejši zunajosončni planet, ki za nameček kroži okoli Soncu podobne zvezde, Kepler-452b. Ima skoraj enako maso, je verjetno kamnit, leto na njem traja 385 zemeljskih dni. A ker je oddaljen kar 1.400 svetlobnih let, ni ravno priročna turistična destinacija. Potovanje tja s hitrostjo Voyagerja bi trajalo več kot 20 milijonov let.
Nekajletni plaz
Zadnji dve leti sta sicer poskrbeli za izbruh odkritij zunajosončnih planetov. Samo lanski majski paket, za katerega je poskrbela Nasa, vsebuje 1.284 potrjenih primerkov, od katerih bi deveterica morda lahko podpirala razvoj življenja. Skupno je do zdaj potrjenih 3.565 planetov zunaj Osončja. Prav na Univerzi v San Franciscu so pred kratkim izdelali katalog, ki je izmed tisočerih potrjenih planetov zbral skupno 216 takšnih, ki bi lahko bili podobni Zemlji, od tega je 20 "najboljših kandidatov". Celoten seznam je na voljo tukaj, polno listo potrjencev pa vodi Extrasolar Planets Encyclopaedia.

Prihaja naslednik Keplerja
Za konec dobre novice za tiste, ki z zanimanjem spremljajo iskanje eksoplanetov: Nasa bo še letos v nebo izstrelila naslednika teleskopa Kepler. Novi eksoplanetni vohljač bo precej zmogljivejši - več naslednji teden na MMC-ju.