Švicarski znanstveniki sodelujejo v projektu satelita Integral, ki so ga skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo začeli leta 2002. S pomočjo omenjenega satelita zbirajo podatke in jih nato analizirajo. S preučevanjem žarkov gama pa želijo osvetliti dogodke iz galaksij, daleč od Zemlje.

Tokrat so zaznali rahlo svetlobo, ki je prihajala iz črne luknje v središču galaksije NGC 4845, ki je od Zemlje oddaljena 47 milijonov svetlobnih let. Črna luknja, katere masa je za več kot 300.000-krat večja od Sončeve, je dremala dobrih 30 let. Toda naenkrat se je prebudila in posrkala vase predmet velikosti velikega planeta. Za to, da je svoj "prigrizek" zvlekla z njene običajne poti, je sicer potrebovala tri mesece.

Črne luknje sicer neopaženo mirujejo v središčih galaksij, a občasno je mogoče videti ostanke njihovih zvezdnih "požrtij". V tem primeru je namreč pogoltnila le okoli deset odstotkov celotne mase vesoljskega telesa, ki je bil sicer bodisi ogromen planet ali pa rjava pritlikavka, gosto astronomsko telo z maso med 13 in 75 masami Jupitra, vmesna stopnja razvoja med planeti in zvezdami. Preostanek telesa pa je ostal v orbiti.