Evropski parlament je prejšnji teden sprejel telekomunikacijski zakonodajni sveženj, v katerem so njegovi predlagatelji poleg cenejšega gostovanja v evropskih mobilnih omrežjih, oglaševali tudi t.i. nevtralnost medmrežja. S tem pa so močno razočarali največje zagovornike nevtralnosti na medmrežju, saj naj bi bil kompromisni predlog precej bolj ohlapen in prizanesljiv do ponudnikov informacijsko komunikacijskih storitev, kot je bil prvotni predlog in kot je že zapisano v slovenski in nizozemski zakonodaji.

Zagovorniki nevtralnosti medmrežja navajajo, da so z novo uredbo ponudnikom medmrežja zakonsko omogočili, da določenemu delu medmrežnega prometa dajo prednosti pred drugimi deli. "To ne bo povzročilo ‘le’ dvotirnega interneta, ampak bo prav tako odpravilo vse spodbude, ves zagon ponudnikov interneta, da še naprej širijo in razvijajo svoje prenosne zmogljivosti preko širokopasovnega in ultrahitrega interneta. Posledica diskriminacije in konca širjenja širokopasovnih povezav pa bo kritično omejena konkurenčnost podjetij in s tem razvoj novih tehnologij. Telekomunikacijska podjetja pa bodo rokovala z omejevanjem dostopov in umetno rastjo cen," so zapisali slovenski Pirati.

Kršitve Telekoma in Simobila
Hkrati naj bi nova evropska telekomunikacijska zakonodaja dopustila tudi uporabo t. i. metode "zero-rating", ki določenim storitvam omogoča pridobitev privilegija nad drugimi. Omenjena metoda je trenutno prepovedana v Sloveniji, kar se je izkazalo tudi v praksi. Agencija za komunikacijska omrežja in storitev (AKOS) je v začetku letošnjega leta ugotovila kršitve nevtralnosti medmrežja pri Telekomu Slovenije in Simobilu, in sicer pri prenosu glasbenih podatkov prek storitve "Deezer" in aplikacije "Hangar mapa.

"Različno obravnavo internetnega prometa morata odpraviti tako, da ves internetni promet (tj. neodvisno od tipa storitve, v zvezi s katero je ta promet nastal) v celoti upoštevata v okviru zakupljene količine podatkov telekomunikacijskega paketa končnega uporabnika," so zapovedali v AKOS-u.

"Problem je v tem, če ponudiš neko glasbeno storitev in pri tem ne zaračunavaš prenosa, kot ga zaračunavaš za druge storitve. Za uporabnike so konkurenčne storitve bistveno dražje, ker mora uporabnik plačati naročnino na storitev in prenos podatkov," pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič. Toda če je slovenska zakonodaja prepovedovala tovrstne tržne anomalije, ali bodo zdaj v skladu z novo EU-uredbo dovoljene oz. bo morala Slovenija spremeniti svojo napredno zakonodajo?

Spremembe slovenske zakonodaje?
Špetič pravi, da je to vprašanje za pravno stroko, vendar sam meni, da bo moralo priti do sprememb, saj se bo nekdo, ki mu AKOS izrekel ukrep, ki je v nasprotju z novo EU-uredbo, lahko pritožil na Evropsko komisijo. Uredba EU-ja pa v nasprotju z direktivami, ki se jih v zakonodajo vpisuje tudi do dve leti, velja v 15 dneh po sprejetju. Vendar Špetič meni, da bo treba počakati, kako se bo zadeva razvijala v praksi.

Podporniki sprejetja uredbe imajo že zdaj velike težave, saj je, denimo, direktor Deutsche Telekoma (DT) javno dejal, da je nova uredba zelo dobra, saj bodo lahko zaračunavali svoje storitve podjetjem, da bodo lahko prišla do svojih strank. "Predlagatelji in podporniki uredbe so trdili, da se to ne bo zgodilo, direktor DT-ja pa je to uradno izjavil manj kot 48 ur po sprejetju uredbe," pravi Špetič.

"A dobra stran je, da se o tem govori. Ne spomnim se, kdaj se je o kakšni odločitvi tako veliko govorilo. Moja napoved je, da se bo uredba popravila v nekaj letih, tudi v Evropski komisiji so že namigi na to temo," še poudarja Špetič in dodaja, da se je v tem primeru v Sloveniji zgodila prava demokracije, saj so ljudje obsežno pisali svojim poslancem. Nekateri so prejeli več kot 100 elektronskih pozivov, da glasujejo proti uredbi. Kar je tudi storila večina slovenskih evropskih poslancev, ne glede na njihove politične barve.

Za uredbo je glasoval le Lojze Peterle, ki pa je najbrž imel tudi upravičen razlog. Sam se šteje za enega izmed pobudnikov enotnih cen gostovanj v mobilnih omrežjih EU-ja. Nova telekomunikacijska zakonodaja pa z junijem 2017 v Evropski uniji odpravlja gostovanje v mobilnih omrežjih oz. mobilni operaterji ne bodo smeli več obračunavati gostovanja za telefonske klice, pošiljanje sporočil SMS in uporabo mobilnega medmrežja.