1. Uničena nemška raketa

Nemško podjetje Rocket Factory Augsburg je bilo tik pred tem, da izstreli svojo prvo orbitalno raketo RFA One – a to se ne bo zgodilo tako kmalu.

RFA je namreč izvajal testno kampanjo pred izstrelitvijo, načrtovano oktobra. V ponedeljek je preizkušal prvo stopnjo rakete na izstrelišču SaxaVord na Škotskem. Kmalu po prižigu osmih motorjev Helix je stopnjo zajel ogenj in jo popolnoma uničil. Prvi izsledki preiskave kažejo, da se je vžgal kisik v eni izmed turbočrpalk motorjev. Podrobneje v pripetem tvitu desno.

Izstrelišče SaxaVord je sporočilo, da poškodovanih ljudi ni bilo in da je izstrelišče skorajda nepoškodovano.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2018. Rakete želi proizvajati tako kot avtomobile, torej s serijskimi deli, ki lahko izvirajo iz številnih gospodarskih panog, in s tem poceniti proizvodnjo.

RFA One naj bi zmogel nesti 1,6 tone tovora v nizko zemeljsko tirnico za bore tri milijone evrov. Za primerjavo: aktualna evropska raketa Vega-C naj bi zmogla do 2,5 tone za 45 milijonov evrov. Raketa je visoka 30 metrov, dolga dva metra, ima tri stopnje, ženejo jo kerozinski motorji helix.

Video: Posnetek uspešnega testa izpred treh mesecev

2. Naslednji teden bo potekala odmevna zasebna misija

V torek se bo začela odmevna zasebna vesoljska odprava Polaris Dawn.

Raketa Falcon 9 bo izstrelila vesoljsko ladjo Crew Dragon s štirimi člani posadke v vesolje. Izstrelitev bo ob 9.38, dodatni priložnosti bosta na voljo ob 11.23 in 12.09, pa tudi v sredo.

Vesoljska ladja bo izstreljena v tirnico z višino 200 krat 1200 kilometrov, nato se bo dvignila na 1400 kilometrov. To bo najvišje potovanje po zemeljski orbiti doslej. Rekord namreč za zdaj drži odprava Gemini XI z višino 1.368 kilometrov (1966). To bo tudi najbolj oddaljena pot od Zemlje po odpravi Apollo 17 (1972).

Člani odprave Polaris Dawn bodo potovali skozi Van Allenove pasove, merili tamkajšnje sevanje ter opravili številne poskuse. Med drugim bodo preizkusili lasersko komunikacijo s sateliti Starlink.

Proti koncu petdnevne odprave bosta dva člana posadke izstopila iz kapsule, kar bo prvi zasebni vesoljski sprehod v zgodovini. Vesoljski ladji Crew Dragon - Resilience so v ta namen odstranili priklopni mehanizem in namestili zračno zaporo. Kapsula bo med vesoljskim sprehodom brez zraka, zato bodo vsi člani posadke nosili nove SpaceX-ove skafandre.

Med vesoljskim sprehodom bo konica kapsule usmerjena proti Zemlji, poklop pa bo molel v smeri potovanja, da bo astronavta ščitil pred mikrometeoroidi.

Poveljnik odprave je bogataš Jared Isaacman, ki je zadevo tudi plačal, tako kot misijo Inspiration4 (poglavje 2).

Pred kratkim je bila naznanjena še ena zasebna odprava v zemeljsko orbito – Fram2. Plačal jo bo Kitajec z malteškim državljanstvom Čun Vang (Chun Wang). Crew Dragon bo letel čez oba zemeljska pola (poglavje 1).

3. Indijski lunarni program napreduje, misija za Venero pa ne

Indijska vesoljska agencija ISRO je dokončala dizajn dveh bodočih lunarnih misij, Čandrajan-4 (Chandrayaan) in Čandrajan-5, je po poročanju medija The Hindu dejal vodja agencije Sridhara Paniker Somanath (Sreedhara Panicker Somanath). Načrte mora odobriti in financirati država.

Čandrajan-4 bo pridobil vzorec Meseca in ga dostavil na Zemljo. Izstrelitev je predvidena za leto 2028. ISRO bo še pred tem na ločeni, eksperimentalni misiji Spadex preizkusil sposobnost združitve dveh vesoljskih plovil v vesolju, kar bo potrebno po vzletu modula z Meseca. Somanath sicer ni razkril podrobnih načrtov za odpravo Čandrajan-5. Po starejših, neuradnih informacijah naj bi preizkušala tehnologije za daljše bivanje ljudi na Luni. Taka naj bi bila tudi šestica.

Indiji je na prejšnji misiji, Čandrajanu-3, naposled uspelo pristati na Luni (mimogrede, to je bilo točno pred enim letom), zdaj pa želijo graditi na tem uspehu in se počasi približevati veliki azijski konkurentki, Kitajski, ki že več kot deset let pelje vodilni lunarni program.

Somanath je razkril še, da namerava Indija v naslednjih petih letih izstreliti 70 satelitov, med drugim za krajevno satelitsko navigacijo, vremenske storitve, preučevanje površja, rastlinja itd.

ISRO po njegovih navedbah še vedno načrtuje prvo orbitalno izstrelitev vesoljske ladje Gaganjan (Gaganyaan) decembra letos, sicer brez posadke.

Medtem je indijska misija za raziskovanje Venere, Šukrajan (Shukrayaan), očitno naletela na razvojne težave. Somanath je za The Hindu navedel, da bodo celoten podvig znova pretehtali.

Indija je sicer nedavno objavila obsežen načrt raziskovanja vesolja. Ta poleg navedenih misij obsega vesoljsko postajo Bharatija Antarikša (Bharatiya Antariksha) do leta 2035, postavitev več infrastrukturnih in bivalnih modulov na površje Lune enkrat po letu 2028, hojo Indijca po Luni enkrat do leta 2040, mnogokrat uporabno težkonosilno raketo NGLV (2028) ...

Kot pri vseh vesoljskih programih bo ključen denar. Ko se bo proračun agencije ISRO nekajkrat pomnožil, bomo vedeli, kako resno mislijo.

Video: Videopredstavitev za več podrobnosti

4. NOTICE:

5. VIDEO: Evropski podporni modul zapušča ... Evropo

Evropska vesoljska agencija je izpolnila svoj del naloge in predaja štafeto Američanom.

Gre seveda za Evropski podporni modul (European Service Module) odprave Artemis 3. Osnovno strukturo je izdelalo italijansko podjetje Thales Alenia Space v Torinu, sestavljen je bil v nemškem Bremnu (Airbus Space). Dele je prispevalo 20 podjetij iz 10 evropskih držav, med njimi ni Slovenije. Modul je pred kratkim zapustil Bremen in se odpravil na 12-dnevno potovanje z ladjo Canopée do Cape Canaverala (Florida, ZDA).

Canopée je nedavno pritovoril raketo Ariane 6 v Francosko Gvajano.

Evropski podporni modul je polovica vesoljske ladje Orion za Nasine odprave Artemis. Orionu zagotavlja pogon s 33 motorji, štiri rezervoarje s po 2000 litri pogonskih sredstev, rezervoarje kisika in vode, štiri panele sončnih celic, pa še 11 kilometrov razne napeljave. Več podrobnosti je na voljo tukaj.

Airbus mora po pogodbi izdelati še tri takšne module. Pogodba je vredna 650 milijonov evrov.

Človeštvo se bo v okviru odprave Artemis 3 vrnilo na Luno, predvidoma leta 2026, najbrž kasneje.

6. FOTO: Juice obletel Zemljo

Evropska sonda Juice je že leto dni na poti proti Jupitru, a se je ta teden na kratko vrnila k Zemlji. Med 19. in 20. avgustom je obletela tako Luno kot Zemljo. Prva ji je priskrbela pojemek 0,9 kilometra na sekundo (glede na Sonce), druga pa pospešek 4,8 kilometra na sekundo (glede na Sonce). Zdaj je sonda na poti proti Veneri. To srečanje jo bo pognalo do še enega obleta Zemlje, nato Marsa, šele ta pa ji bo dal dovolj energije za dosego Jupitra. Zapleteno? Spodaj je videoponazoritev, tukaj pa sledi razlaga.

Juice ni bil izstreljen neposredno proti Jupitru. Za direktno pot bi potreboval kar 60.000 ton goriva. In ko bi dosegel planet, bi spet potreboval ogromno količino goriva za zaviranje – sicer bi švignil mimo. Esa je zato pripravila precej počasnejšo, 7-letno pot, ki se zanaša na težnostni privlak planetov. Prihod v 800 milijonov kilometrov oddaljen Jupitrov sistem je predviden leta 2029.

Sonda bo vsaj tri leta preučevala izjemno zanimive Jupitrove lune: Evropo, Ganimed in Kalisto. Vse tri so namreč prekrite z debelim ledenim oklepom, ki naj bi skrival ocean tople vode, v njem pa morda razvoju življenja naklonjene razmere.

Več podrobnosti o obletu je na voljo tukaj, nekaj svežih fotografij z glavno kamero pa tukaj.

Video: Ponazoritev manevra

Video 2: Predstavitev poti

7. FOTO: Nekateri so gledali t. i. superluno

Sorodna novica Vse oči so bile ponoči uprte v superluno

V ponedeljek ponoči je nastopila superluna, piše MMC. Pojav nastopi, ko se Luna še posebej približa našemu planetu v svoji eliptični orbiti in je hkrati še polna luna. Superlune presegajo povprečno velikost lune za približno 8 odstotkov in se lahko zdijo 16 odstotkov svetlejše. Več v tem članku in spodnji galeriji.

FOTO: (Približno) tako je videti zvezda Severnica

Observatorij CHARA je priskrbel posnetek površja zvezde Severnice.

CHARA je sestavljena iz šestih posameznih teleskopov, ki s pomočjo interferometrije ustvarijo navidezni teleskop z velikostjo 330 metrov.

Zvezda Severnica je pravzaprav trozvezdje. V njem je ena večja zvezda, Polaris Aa, ter dve manjši Ab in B.

Sorodna novica Najboljša fotografija katere koli zvezde (razen Sonca)

CHARA je opazovala gibanje manjše zvezde Polaris Ab okoli velikanke Polaris Aa med letoma 2016 in 2021. Tako je lahko izračunala nekatere lastnosti.

Polars Aa ima maso pet Sonc in 46 premerov Sonca. Gre za zvezdo kefeidno spremenljivko, rumeno nadorjakinjo v pozni stopnji razvoja.

Kefeidne spremenljivke utripajo, njihov absolutni izsev pa je povezan s frekvenco utripanja, zato gre za priročno metodo določanja razdalje v vesolju.

A opazovanja niso zagotovila zgolj izračunov lastnosti, temveč tudi vizualno poslastico. Prvič lahko vidimo približne značilnosti površja zvezde, ki so jo stoletja motrili mornarji in ki je oddaljena kar 433 svetlobnih let. Posnetek je nastal v svetlobi blizu infrardeče – s pomočjo instrumenta MIRC-X.

Podrobneje v sporočilu za javnost.

Ker zvezde potujejo po galaksiji in spreminjajo svoj položaj na nebu, pa tudi Zemlja se guga, Polaris nekoč ne bo več označeval severa. Mornarji – če bo to treba – bodo leta 14000 iskali zvezdo Vega.

8. FOTO: Svetla spiralka

Hubblova ekipa je ta teden predstavila fotografijo galaksije UGC 11861. Gre za spiralno galaksijo s prečko, oddaljeno 69 milijonov svetlobnih let. V njej so astronomi zaznali že tri supernove. Podrobneje tukaj.

Video: Navidezen prelet

NA VIDIKU:

Ponedeljek, 26. avgust – Ceres 1S – ?

Torek, 27. avgust – Falcon 9 – Crew Dragon/Polaris Dawn

Torek, 27. avgust – Falcon 9 – Starlink

Četrtek, 29. avgust – New Shepard – NS-26