Pristanek laboratorija Evropske vesoljske agencije na kometu Čurjumov - Gerasimenko je bil očitno precej nemiren. Že v sredo so Esini znanstveniki na podlagi telemetrije, prekinjajočih se radijskih signalov in utripajoče sončne svetlobe sklepali, da se je pristanek zgodil dvakrat. Danes kaže, da trikrat in zelo dinamično.
Po načrtih bi moral robotski laboratorij Philae ob pristanku na površini najprej sprožiti potisnike na mrzli plin, ki bi ga ob šibki gravitaciji držali pri tleh in preprečevali odboj. Da so ti zatajili, so na Esi sporočili že dolgo pred začetkom postopka, a so se vseeno odločili za podvig.

Prhko površje, harpuni nesproženi
Dalje bi se ob pristanku morali sprožiti harpuni, ki bi se zarili globoko v prst in sondo pripeli na nemirni komet. Nista se. Na Esi domnevajo, da je vzrok nepričakovano mehko površje. So se pa kot predvideno sprožili vijaki za led na pristajalnih nogah. Obenem še ni jasno, ali so se zavili v prazno ali v prhko površje. Da je slednje mehko, kaže podatek, da se je sonda na koncu vanj pogreznila za štiri centimetre.

Esini strokovnjaki so dejali, da so podatki, ki jih sonda s polurnim zamikom pošilja na Zemljo, nadvse čudni in še vedno predmet interpretacije ter domnev.
Dva skoka, trije pristanki
Zadnja kaže, da je Philae na 67/P pristal kar trikrat. Instrument ROMAP, ki meri magnetno polje, je tri različne pristanke umestil na 16.33, 18.26 in 18.32. Prvi odboj oz. skok je trajal skoraj dve uri in pri hitrosti 38 centimetrov na sekundo Philae ponesel skoraj kilometer daleč. Drugi polet je trajal sedem minut pri hitrosti tri centimetre na sekundo, znašal pa je približno 20 metrov.
Natančno določitev nove lokacije še ugotavljajo, a na popoldanski tiskovni konferenci je Esa potrdila, da je to približno kilometer od prvotno načrtovane lokacije in v bližini t. i. točke B, ki so jo bili obravnavali kot mogočo kandidatko.

Sonda zdaj (in za zdaj) stabilna
Esa zagotavlja, da je sonda trenutno stabilna - pa čeprav ena noga ni na tleh - in izvaja meritve. Besede je podkrepila s prvo fotografijo s površja kometa sploh (naslovna v novici) ter s tomografijo jedra kometa. Obenem na agenciji ocenjujejo, da dolgoročno ni stabilna. Harpun za zdaj ne namerava sprožiti, saj bi to lahko povzročilo nove težave.

Deluje 8 od 10 instrumentov
Kljub odbojem ni znakov kakršnih koli poškodb. Vsi znanstveni instrumenti na krovu delujejo in na Zemljo pošiljajo dragocene podatke. Izjema sta za zdaj dva, ki vključujeta premikanje modula - tudi tisti za vrtanje. Primarna znanstvena misija Philae traja 2,5 dneva, kar sovpada z baterijsko zalogo.

Senčno zatočišče
Na voljo so še sekundarne baterije, ki se polnijo prek sončnih celic, zato lahko sekundarna znanstvena misija traja še mesece. V skrajnem primeru jo bo prekinila vročina Sonca nekje marca prihodnje leto. Za zdaj je večja težava v tem, da je Philae v bližini klifa, ki večji del kometovega 12-urnega "dneva" ustavlja sončno svetlobo.
Namesto načrtovanih sedem ur "dnevnega" obsevanja so robotove sončne celice obsijane le uro in pol. "To ni ravno položaj, ki smo si ga želeli," so izjavili na Esi. Pomanjkanje sprotne energije bo odločilno vplivalo na dolgoročne znanstvene operacije, zato zdaj strokovnjaki računajo, kaj lahko z obstoječim energijskim "proračunom" še postorijo. Energijsko bolj potratne dejavnosti, kot je vrtanje, vseeno nameravajo izvesti v prihodnjih dneh.
Esa ima v arzenalu še nekaj manevrov, s katerimi namerava optimizirati lego robota na način, da bo dobil toliko sončne svetlobe, kolikor je le mogoče.
Hibernacija
Če bodo sekundarne baterije blizu izpraznjenosti, se bo robot pogreznil v hibernacijo. Po tem scenariju ga lahko čez nekaj mesecev, ko se bo komet bolj približal Soncu, naraščajoča intenzivnost svetlobe ponovno prebudi. V vsakem primeru bo marca 2015 vročina že prehuda za delovanje in takrat bo v vsakem primeru podviga Philae konec.
Rosetta deluje brez napak
Medtem leteča sonda Rosetta deluje kot načrtovano in bo v vsakem primeru 67P spremljala na poti okoli Sonca. Delovala bo predvidoma (najmanj) do začetka leta 2016.

Prvi pravi pristanek sonde na kometu
Misij s to tematiko je bilo že veliko, a vse dozdajšnje sonde so le letele skozi rep kometa (na razdalji nekaj tisoč kilometrov od jedra). Ena izmed njih, Nasina Deep Impact, pa je med približevanjem repatici vanjo izstrelila bakren predmet, s tem dvignila prah in ga na oddaljenosti analizirala. Philae je prva sonda, ki je na kometu dejansko pristala.