Celoten dogodek je veliko, srečno naključje. Po izračunih Nase komet na takšni bližini obleti Mars le enkrat na milijon let. Prav toliko časa naj bi za svoje veliko popotovanje iz oddaljenega Oortovega oblaka potreboval komet C/2013 A1 ali Siding Spring, ki se je rdečemu planetu približeval (in se zdaj od njega oddaljuje) s hitrostjo 50 kilometrov na sekundo.

Najbližji prihod se je zgodil ob 20.37 na razdalji 140.000 kilometrov, poroča Space.com. Razdalja se morda zdi velika, a je le ena tretjina tiste med Zemljo in Mesecem. Bližina je rekordna tudi nasploh, zato na ameriški vesoljski agenciji Nasa pravijo, da bo Siding Spring "obril" Mars. Jedro kometa se zdaj počasi oddaljuje od planeta, medtem ko je njegov rep šele začel "bičanje".

Najbližji človeku znani oblet katerega koli planeta (brez trka) se je leta 1770 zgodil na razdalji 2,2 milijona kilometrov stran od Zemlje. To je bil Lexellov komet.

C/2013 A1 so odkrili lani v avstralskem observatoriju Siding Spring, po katerem je dobil tudi ime. Zaradi razdalje so ocene velikosti njegovega jedra še precej različne in znašajo od 800 metrov do 8 kilometrov.

Flota sond se bo poskrila
Oblet pomeni veliko nevarnost za floto sond različnih vesoljskih agencij, ki krožijo okoli Marsa. Kometov rep bo oplazil planet, z njim pa prah in drobir različnih velikosti. Pri visokih hitrostih lahko tudi pol milimetra majhen kamenček uniči stotine milijonov evrov vredno sondo.

Nasa zato svoje tri sonde umika na varnejšo stran planeta, a le toliko, da bodo lahko mimobežnico dodobra posneli in analizirali. "Skrili se bomo za Marsom, tako kot bi se vi vrgli pod mizo med potresom. Ne bomo tvegali," je za Space.com dejal Rob Lock z Nase.

Isto počne Evropska vesoljska agencija s svojim Mars Expressom, medtem ko z indijskega centra Isro posebnih manevrov za svoj Mangaljan niso napovedali. Prvi posnetek s precej večje razdalje (viden na desni strani) je sicer že poslal stari vesoljski teleskop Hubble.

Maven kot pri roki
Veliko, srečno naključje dogodka je tudi v tem, da se je le slab mesec predtem v orbito okoli rdečega planeta utirila najsodobnejša sonda Maven. Ta je specializirana za analizo plinov in delcev v Marsovi atmosferi, a bo ravno tako zelo primerna za analizo plinov in prahu v repu kometa. Samo za ta namen, za tovrstne misije v bližino kometov, so države v preteklosti namenjale milijarde dolarjev, tokrat pa jim je primerek skorajda "padel v naročje".

Komet, prvič posnet z drugega planeta
Maven, ki namerava ugotoviti, kako in zakaj Mars že milijone let izgublja atmosfero, bo to še lažje počel ob opazovanju, kako atmosfera reagira na udarne delce, sporočajo z Nase. Čeprav je Marsovo ozračje zdaj že hudo redko (pritisk znaša le odstotek Zemljinega pri gladini morja), je dovolj gosto, da bo pred meteoriti zaščitilo talne roverje, kot je Radovednost (Curiosity). Ta bo prihodnjih nekaj dni zrl v nebo in analiziral kemijsko sestavo oblaka repatice, obetajo pa se tudi vizualno privlačne fotografije večernega neba v vidni svetlobi. To bodo prve fotografije kometa sploh, posnete z drugega planeta kot Zemlja.

Satelit Mars Reconnaissance Orbiter bo posnel visokoločljivostne fotografije jedra iz vesoljske perspektive.

Arheološki ostanek praosončja
Komet je (kot večina drugih repatic) starejši od Zemlje same, je arheološki ostanek praosončja, zato lahko pove marsikaj. Tudi o izvoru vode na Zemlji. Ker je to njegov prvi prihod v Osončje, je še popolnoma "čist", zamrznjen in skoraj tak, kot je bil pred 4,6 milijarde let. Poleg tega bo to prvi od blizu opazovani komet, ki izhaja iz Oortovega oblaka. Vse dozdajšnje odprave so se osredinile na iz precej bližjega Kuiperjevega pasa izhajajoče obiskovalce.

"Prav tale komet ni še nikoli obiskal notranjega Osončja, zato je potencialno poln novih spoznanj o najzgodnejših dneh sistema," je dejal John Grunsfled, astronavt in administrator znanstvenega dela odprave pri Nasi.

Lanski ISON je sicer tudi iz Oortovega oblaka, a smo ga opazovali s precejšnje razdalje.

Tri tedne do Rosette
20 dni pa še manjka do pričakovanega pristanka sonde Philae (del Esine misije Rosetta) na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Philae se bo kot prvi v zgodovini človeštva 11. novembra privijačil na repatico, medtem ko bo komet tesno spremljal satelit Rosetta na poti okoli vročega Sonca.