Sonda Dawn se že pol leta zelo počasi spušča proti površju Cerere. Od marca, ko je to Nasino vesoljsko plovilo opravilo prvi obisk kakega pritlikavega planeta sploh, je z orbite pri skoraj 30.000 kilometrih dospelo na 1.470 kilometrov. Tudi zato ves ta čas dobivamo vsakič nove, vsakič boljše posnetke nebesnega telesa, ki pozornost astronomov priteguje že od leta 1801.

Še največ pozornosti Nasa namenja bleščečim lisam na površju tega rahlo rožnatega pritlikavca (objavljene fotografije so črno-bele). So na vsem površju, še največja pa je v kraterju Occator, dve sta predmet sveže izdane serije posnetkov.

"Nekoč prgišče svetlih pik je Dawn sčasoma pretvoril v kompleksno, čudovito in sijoče površje," je izjavil Mar Rayman, glavni inženir misije.

Sonda se bo kmalu spustila na 300 kilometrov oddaljenosti in razkrila še marsikaj, kar znanstveni instrumenti za zdaj težje zaznavajo. "Kmalu bo znanstvena analiza zaobjela tudi geološko in kemično razsežnost," je dodal Rayman.

Sam krater Occator je ogromen, pravijo na Nasi. Že robovi so skoraj navpični in merijo skoraj dva kilometra - več v videoanimaciji spodaj.

Še večja pa je nenavadna, osamela gora, ki se pne kar šest kilometrov nad površjem. Bolje je vidna na prejšnjem paketu posnetkov, ki vključuje tudi simuliran prelet nad Cerero.

Dawn je sicer leta 2012 obiskala Vesto, enega največjih asteroidov. S tem je edina sonda, ki je v svoji življenjski dobi "orbitirala" okoli dveh nebesnih teles.
Video: Krater Occator (animacija)