Čeprav so tik pred izstrelitvijo iz vesoljskega središča Cape Canaveral sporočili, da bo polet preložen zaradi tehničnih težav, so te hitro odpravili in raketoplan je dobil zeleno luč za polet.

Zgodovinsko izstrelitev si je v živo ogledalo milijon ljudi, ki so se zbrali v središču, na bližnjih cestah in plažah, ter tako na zadnjo vesoljsko pot z Atlantisom pospremili štiričlansko posadko.

Izstrelitev je bila sicer pod vprašajem, saj je ameriški vesoljski agenciji Nasa znova nagajalo vreme. Ker je v četrtek na Floridi močno deževalo, je bila možnost za vzlet 30-odstotna in vremenoslovci so napovedovali, da naj bi se razmere do ure izstrelitve še poslabšale. Njihove napovedi se niso uresničile.

Tokratno misijo Atlantisa so poimenovali STS-135, trajala naj bi 12 dni, raketoplan pa bo na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel 3,6 tone zalog in opreme. Astronavti bodo v vesolje za poskuse ponesli tudi iPhone. Raketoplan Atlantis bodo še zadnjič v vesolje popeljali poveljnik Chris Ferguson, pilot Doug Hurley ter specialista Sandy Magnus in Rex Walheim.

135. misija raketoplana v vesolje
Tokratna misija Atlantisa je 135. misija raketoplanov, odkar je aprila 1981 v vesolje prvič poletel raketoplan Columbia, in 37. polet raketoplana na Mednarodno vesoljsko postajo. Od leta 1981 je v vesolje odpotovalo 355 astronavtov, skupaj pa so prepotovali kar 870 milijonov kilometrov. Raketoplani so z dostavljanjem sestavnih delov pomagali pri dokončanju Mednarodne vesolje postaje, ki so jo Američani skupaj z Rusi začeli graditi leta 1998, delovala pa naj bi najmanj do leta 2020.

Letos februarja se je že upokojil raketoplan Discovery, maja je na svojo zadnjo pot v vesolje odpotovalo vesoljsko letalo Endeavour, zgodovinska naloga pa čaka še Atlantis. Kljub vsem prelomnicam pa zgodovina raketoplanov ni le zgodba o uspehu, saj sta dva raketoplana dočakala tragičen konec. Challengerja je razneslo kmalu po izstrelitvi leta 1986, umrlo je vseh sedem članov posadke, Columbia pa je razpadla med vračanjem na Zemljo leta 2003. Tudi v Columbii je umrlo vseh sedem članov posadke.

Trije astronavti slovenskega rodu na krovu Atlantisa
Atlantis je prvič poletel v vesolje oktobra 1985, z njim pa so leteli tudi vsi trije ameriški astronavti slovenskega rodu Ronald Sega, Jerry Linenger in Sunita Williams. Ronald Sega je z Atlantisom v vesolje poletel marca leta 1996, Jerry Linenger je januarja 1997 z Atlantisom poletel na rusko vesoljsko postajo Mir in se z njim tudi vrnil maja istega leta, Sunita Williams pa se je z Atlantisom vrnila na Zemljo aprila 2007, potem ko je podrla ženski rekord v najdaljšem bivanju v vesolju.

Nasa ukinja program raketoplanov in se obrača k Marsu
Z zadnjim poletom Atlantisa bo tako konec Nasinega programa raketoplanov, ZDA pa prvič v pol stoletja ne bodo imele človeških poletov z lastnimi vesoljskimi plovili. Vlogo oskrbovalca Mednarodne vesoljske postaje bo prevzelo rusko plovilo Sojuz, pozneje pa naj bi se mu pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij SpaceX in Virgin Galactic, ki ju financira tudi Nasa.

Iz Cape Canaverala bodo ZDA v vesolje še pošiljale svoje rakete, ameriški predsednik Barack Obama pa je zaradi previsokih stroškov odpovedal program vrnitve Američanov na Luno, imenovan Constellation (Ozvezdje), ki ga je odobril njegov predhodnik George Bush. Nasa je v tem programu začela razvijati novo plovilo Orion, iz katerega naj bi zdaj ustvarili plovilo za pot na asteroid.

Nasa se bo medtem ukvarjala z drugimi programi. Tako naj bi na Mars in druge planete ter asteroide poslala vesoljske sonde, do leta 2025 naj bi na asteroid poslali človeka, po letu 2030 pa tudi na Mars. Poleg tega Nasa razvija nov pogon vesoljskih plovil na sončno energijo. Upravitelj Nase Charles Bolden zagotavlja, da bodo ZDA ostale vodilna država na področju raziskav vesolja.

Raketoplani na ogled po vseh ZDA
Atlantis bo po upokojitvi na ogled v Kennedyjevem vesoljskem središču v Cape Canaveralu, kjer je že razstavljen raketoplan Explorer, ki pa ni nikoli deloval, saj gre za maketo, Endeavour bo radovednežem na ogled v kalifornijskem znanstvenem centru v Los Angelesu, Discovery bo počival v muzeju Smithsonian v severni Virginiji, ta pa se bo odpovedal raketoplanu Enterprise, ki ga ima trenutno v svoji zbirki, in ga poslal v New York, kjer si obetajo milijon obiskovalcev na leto.

Po vrnitvi Atlantisa na Zemljo naj bi Nasa zaradi opustitve programa odpustila približno 1.900 ljudi, skupaj pa se bo od svojih delovnih mest poslovilo skoraj 9.000 ljudi.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj fotografij iz bogate zgodovine Nasinega programa raketoplanov.